Jedro

Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo izpodbija sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Sevnica, Geodetske pisarne Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ), št. 02112-546/2018-2 z dne 30. 7. 2018 (v nadaljevanju sklep z dne 30. 7. 2018), in predlaga, naj sodišče v celoti ugodi tožbi, upošteva vse pomembne okoliščine zadeve, predvsem dejstvo, da je bil gradbeni projekt izveden pred vsemi postopki, ki bi morali biti izvedeni pred realizacijo objekta, ter da odvzem lastnine ni racionalna rešitev, ki je edina zakonita podlaga za razlastitev, zato tudi evidentiranje urejene meje ni zakonito dejanje organa.

2. Tožba ni dovoljena.

3. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe kumulativno podane vse procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je torej predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.

4. Kot izhaja iz tožbe in navedb v njej, je tožnica vložila tožbo zoper sklep z dne 30. 7. 2018, k tožbi pa priložila odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 3532-91/2018-4 z dne 4. 12. 2018 (v nadaljevanju odločba z dne 4. 12. 2018). Ker tožnica v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-11 (med drugim) ni predložila akta, ki ga izrecno izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu (tj. sklepa z dne 30. 7. 2018), jo je sodišče s pozivom I U 71/2019-5 z dne 26. 8. 2019 (med drugim) pozvalo, naj ta akt predloži. Tožnica je v odgovoru na poziv navedla, da je izpodbijani akt sklep z dne 30. 7. 2018, ki ga ni predložila. Zato jo je sodišče s pozivom I U 71/2019-8 z dne 11. 9. 2019 ponovno pozvalo, da glede na nastalo situacijo jasno navede, kateri akt izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, in da ta akt tudi pošlje sodišču, ter ji dalo možnost, da popravi oziroma dopolni svoj tožbeni predlog. V odgovoru na poziv je tožnica navedla izpodbijani akt, to je sklep z dne 30. 7. 2018, in ga tudi priložila.

5. V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 sodišče presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge. To pomeni, da je sodišče pri obravnavanju tožbe vezano na tožbeni predlog oziroma je z njim omejeno.2

6. Po presoji sodišča v obravnavani zadevi iz tožbe in njenih dopolnitev izhaja jasna, izrecna in nedvoumna volja tožnice, da v tem upravnem sporu izpodbija sklep z dne 30. 7. 2018. Tožnica je tako v uvodu tožbe (predmet) kot v dodatnih dopolnitvah jasno navedla, da vlaga tožbo zoper sklep z dne 30. 7. 2018, ki ga je tudi opredelila kot izpodbijani akt, enako pa izhaja iz vsebine njene tožbe. Ta sklep je tudi naknadno predložila sodišču. 7. Sodišče ugotavlja, da je tožnica, kot izhaja iz k tožbi priložene odločbe z dne 4. 12. 2018, zoper sklep z dne 30. 7. 2018, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ s sklepom št. 02112-546/2018-7 z dne 29. 8. 2018 (v nadaljevanju sklep z dne 29. 8. 2018) kot prepozno zavrgel. Zoper sklep o zavrženju z dne 29. 8. 2018 je tožnica vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ (Ministrstvo za okolje in prostor) z odločbo z dne 4. 12. 2018 kot neutemeljeno zavrnil. Ker je bila torej njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena in je to odločitev z odločbo z dne 4. 12. 2018 potrdil tudi pritožbeni upravni organ (Ministrstvo za okolje in prostor), pritožbeni organ po vsebini ni presojal pravilnosti in zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa z dne 30. 7. 2018, temveč le procesno odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju pritožbe.3

8. Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz prej navedene 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora. Ker je v tem primeru upravni postopek evidentiranja urejene meje dvostopenjski, se namreč lahko upravni akt izpodbija v upravnem sporu samo, če je bila pritožba zoper njega zavrnjena.4

9. Ker je torej tožnica pritožbo zoper sklep z dne 30. 7. 2018, ki ga izrecno izpodbija v tem upravnem sporu, vložila prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

10. Sodišče dodaja, da če bi tožnica želela doseči obravnavo sklepa z dne 30. 7. 2018, bi morala v upravnem sporu najprej izpodbijati sklep o zavrženju pritožbe, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim se je postopek izdaje upravnega akta končal.5 Šele ko oziroma če bi bil ta sklep odpravljen in bi posledično pritožbeni upravni organ (Ministrstvo za okolje in prostor) o njeni pritožbi odločil po vsebini, tožnica pa z njegovo odločitvijo ne bi bila zadovoljna, ker bi bila njena pritožba zavrnjena, bi lahko (šele tedaj) zoper sklep z dne 30. 7. 2018 vložila tožbo v upravnem sporu.6 Sodišče pripominja, da zgolj zaradi tožbene trditve v smislu, da je rok za pritožbo (pre)kratek, ni mogoče šteti, da je tožba v tem primeru vložena (tudi) zoper sklep o zavrženju pritožbe (ki ga tožnica niti ni predložila sodišču), saj kot rečeno, tožnica takega tožbenega predloga ni podala, sodišče pa je dolžno odločati v mejah tožbenega predloga oziroma zahtevka.

11. Sodišče je odločilo po predsedniku senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1. 1 Ta določba se glasi: "V tožbi je treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.". 2 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019, 7. točka obrazložitve. 3 Tako (prim.) Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019, 10. točka obrazložitve. 4 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019, 7. točka obrazložitve. 5 Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. 6 Tako (in prim.) Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019, 10. točka obrazložitve.