Jedro

Sodišče prve stopnje pritožbe ni obravnavalo kot zahtevo za popravek oziroma spremembo evropskega potrdila o dedovanju, zato ni ravnalo v skladu z 71. členom Uredbe o dedovanju (in 227.c členom ZD), ki organu izdajatelju omogoča, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, potrdilo popravi ali spremeni, če ugotovi, da potrdilo ali posamezni elementi v njem niso točni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi dediča A. A. za izdajo evropskega potrdila o dedovanju (EPD), ki je priloga sklepa.

2. Dedinja B. B. v pritožbi zoper sklep navaja, da je v izdanem potrdilu, v katerem zmotno ni navedena kot prosilka, več napak. V njem je napačno označen njen dedni delež (1/3 namesto 2/3) na predmetu dedovanja. Na overjeni kopiji, veljavni do 17. 5. 2022, je naveden napačen naslov (Cesta C. 3, namesto pravilno Cesta C. 3B). Pritožnica še navaja, da bosta z bratom A. A. svoja deleža urejala individualno, zato v izogib morebitnim težavam na sodišču v Puli potrebujeta vsak svojo dokumentacijo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po podatkih v spisu je zapuščinsko sodišče 9. 6. 2021 izdalo dodatni sklep o dedovanju D 348/2019, s katerim je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi 1/2 nepremičnine parc. št. 601/5 (v naravi njiva in sadovnjak v skupni izmeri 800 m2), vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku 1401 k. o. ..., Hrvaška. Kot zakonita dediča je razglasilo A. A. in B. B., in sicer prvega do 1/3 zapuščine, drugo pa do 2/3 zapuščine. Sklep je dne 13. 7. 2021 postal pravnomočen. Dediča sta 14. 7. 2021 vložila zahtevo za izdajo EPD, in sicer na predpisanem standardiziranem obrazcu, z izpolnjeno prilogo IV, naslovljeno „Status in pravice dedičev“ (obrazec V – priloga IV). Zahtevo je sodišče prve stopnje skladno s 66. členom Uredbe o dedovanju1 posredovalo v izjavo ostalim udeležencem zapuščinskega postopka, nato pa na podlagi 67. člena Uredbe o dedovanju in 227.b člena ZD2 izdalo izpodbijani sklep, katerega priloga je EPD. Skladno s 70. členom Uredbe o dedovanju je zadržalo izvirnik EPD in obema dedičema izdalo overjeno kopijo EPD (obrazec V – priloga IV; list. št. 60 in 61 v spisu), s šestmesečno veljavnostjo (do 17. 5. 2022).3

5. EPD je javna listina, ki omogoča, da se osebam, ki so upravičene do dedovanja, v drugi državi članici EU dodeli v potrdilu navedeno premoženje (z EPD dedič dokaže svoj položaj - dedno pravico in dedni delež). Kot podlaga za vpis zapuščine v ustrezne registre EPD vsebuje (med drugim) podatke o prosilcu in upravičencih (dedičih) ter deležih na zapuščini (68. člen Uredbe o dedovanju). Pritožnica pravilno opozarja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v EPD (pa tudi v izpodbijanem sklepu, izdanem na podlagi prvega odstavka 72. člena Uredbe o dedovanju oziroma prvega odstavka 227.č člena ZD) navesti kot prosilko. Prav tako pravilno opozarja na napačne zapise v potrdilu: napačen zapis njenega naslova (pravilno: Cesta C. 3B) in napačen oziroma nejasen zapis o predmetu zapuščine oziroma dednih deležih. V 9. točki (v povezavi z 8. točko) izpolnjenih obrazcev (obrazec V – priloga IV) na hrbtni strani list. št. 61 in 62 v spisu, ni dovolj jasno navedeno, da je bila predmet dedovanja (le) 1/2 nepremičnine (1/2 solastniški delež na nepremičnini) na Hrvaškem, in da znaša dedni delež A. A. na zapuščini (torej na 1/2 solastniškem deležu na nepremičnini na Hrvaškem) 1/3, dedni delež B. B. pa 2/34. Vsebina dodatnega sklepa o dedovanju torej ni bila jasno in razumljivo povzeta v izdano EPD.

6. Sodišče prve stopnje pritožbe ni obravnavalo kot zahtevo za popravek oziroma spremembo EPD, zato ni ravnalo v skladu z 71. členom Uredbe o dedovanju (in 227.c členom ZD), ki organu izdajatelju omogoča, da (po uradni dolžnosti ali) na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, potrdilo popravi ali spremeni, če ugotovi, da potrdilo ali posamezni elementi v njem niso točni.5 Izdani overjeni kopiji EPD sta prenehali veljati 17. 5. 2022, zato tega niti ne more več storiti. Četudi je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno zahtevi za izdajo EPD, pritožnica izkazuje pravni interes za pritožbo, saj glede na to, da sta izpodbijani sklep in EPD pravno gledano enovita celota (prvi odstavek 227.č člena ZD, prvi odstavek 72. člena Uredbe o dedovanju), administrativne in vsebinske pravilnosti EPD ne more (več) doseči na drugačen način.6

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo (tudi v delu, ki se nanaša na dediča A. A.), zadevo pa vrnilo okrajnemu (zapuščinskemu) sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP7 v zvezi s 163. členom ZD). Ob upoštevanju izpostavljenih dejanskih in pravnih izhodišč naj sodišče prve stopnje v korist obeh prosilcev – dedičev po pokojnem D. D., ponovno odloči o zahtevi za izdajo EPD, izda EPD, ki bo vsebinsko skladen z dodatnim sklepom o dedovanju ter dedičema posreduje overjeno kopijo EPD, ki bo opremljena z žigom/podpisom sodišča, na podlagi katere bosta lahko na Hrvaškem ločeno (vsak v svojo korist) urejala zemljiškoknjižni vpis svojih lastninskih upravičenj, ki izvirajo iz dedovanja.

1 Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julij 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, Ur. l. EU L 201/2012. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami. 3 Po tretjem odstavku 70. člena Uredbe o dedovanju so izdane overjene kopije veljavne v omejenem obdobju šestih mesecev. V izjemnih upravičenih primerih se lahko organ izdajatelj odloči za odstopanje, in podaljša obdobje veljavnosti. 4 Glede obeh dedičev je zapisano, da dedujeta 1/2 premoženja, navedenega v dodatnem sklepu o dedovanju in da znaša delež vsakega od njiju 1/3 nepremičnine. 5 Glede na dejstvo, da je bila pritožba, vložena 3. 12. 2021, odstopljena v reševanje pritožbenemu sodišču šele konec avgusta 2022, bi takšno ravnanje zapuščinskega sodišča nedvomno bistveno skrajšalo postopek izdaje EPD. 6 Prosilec lahko predlaga podaljšanje veljavnosti potrdila (tretji odstavek 70. člena Uredbe o dedovanju) in popravek oziroma spremembo potrdila (71. člen Uredbe o dedovanju/227.c člen ZD), vendar je podaljšanje obdobja veljavnosti vezano na diskrecijo organa izdajatelja (organ izdajatelj se lahko odloči za odstopanje v izjemnih upravičenih primerih), zato pritožnici zaradi izbire drugačne pravne poti ni mogoče zanikati pritožbenega interesa (varstva). 7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.