Jedro

Tožnik ne more uveljavljati lastninske pravice s priposestvovanjem v razmerju do občine, ki je pridobila lastninsko pravico na podlagi omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, še predno je bila vpisana v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (tč. 1/1 in 2 izreka) izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Ugotovi se, da je tožeča stranka D. Č. pridobil lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 2234/94 (ID znak 000) k.o. X (000) do celote z a v r n e .

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 556,08 EUR in pritožbene stroške v znesku 338,10 EUR v roku 15 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na parc. št. 2243/94 (ID znak 000) k.o. X. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku 780,00 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da se sodišče ni opredelilo do njenih ugovorov in sicer ugovora aktivne legitimacije, saj so solastniki ostalih parcel in domačije poleg tožnika še mati in brat in bi morali tožbo vložiti vsi trije in sodišče v tem sledi navedbam tožnika, da so si razdelili kmetijo v naravi. Ni verjeti navedbam tožnika o dobrovernosti, saj je podal izjavo o prejemu ponudbe, ko je tožena stranka prodajala sporno parcelo. Sodišče se tudi ni ukvarjalo s tem, da je tožena stranka pridobila sporno parcelo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem, D 253/2009 z dne 31. 3. 2010, zaradi tega J. J. doplačevala stroške domske oskrbe. Pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti v škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo. Obravnavano načelo iz drugega odstavka člena 44 SPZ pomeni lex specialis glede na določbo člena 10 SPZ, kar sodišče ni upoštevalo pri svojem odločanju. Zaradi pasivnosti tožnika tožena stranka ne more trpeti škodljivih posledic.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik v tej pravdi uveljavlja lastninsko pravico na sporni nepremičnini na podlagi priposestvovanja pravne prednice tožene stranke J. J..

6. Iz trditev obeh pravdnih strank in listin izhaja, da je tožena stranka postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem, D 253/2009 z dne 31. 3. 2010 (priloga B2), na podlagi omejitve dedovanja po členu 128 Zakona o dedovanju, ker je tožena stranka za pokojno J. J. plačevala oskrbnino za bivanje v domu upokojencev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem še preden je postala lastnica sporne nepremičnine tožena stranka. V takem primeru pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti v škodo tistemu, ki je v zaupanje v javno knjigo oziroma na podlagi omejitve dedovanja po členu 128 ZD pridobil pravico še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisa (drugi odstavek člena 44 Stvarnopravnega zakonika). Ker sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni upoštevalo te zakonske omejitve priposestvovanja, je materialnopravno napačno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sodbo spremeniti ter zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 ZPP).

7. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik ni uspel v tej zadevi in mora v posledici tega povrniti toženi stranki stroške postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo. Tak izrek o stroških temelji na določbi čelna 165 v zvezi s členom 154 in 155 ZPP.