Jedro

Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predmetni pravdni postopek nadaljuje.

2. Zoper ta sklep sta se pritožili obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka sklep izpodbija iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep in ustavi pravdni postopek. Navaja, da gre za pravno praznino. S pravnomočnostjo sklepa o uvedbi stečaja zapuščine postane pravdna stranka celotno premoženje, ki je ugotovljeno v stečaju zapuščine. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP2) v 414. členu določa zapuščino kot stečajnega dolžnika, torej kot celoto. Procesne pravice (aktivno legitimacijo) v imenu stečaja zapuščine izvršuje upravitelj (97. člen ZFPPIPP). Dediči so samo stranke postopka stečaja zapuščine in v pravdnih postopkih ne morejo izvrševati procesnih pravic premoženja, ki predstavlja zapuščino, saj je aktivna legitimacija v celoti na upravitelju (prim. 417. člen ZFPPIPP). Pravdni postopek se zato ne more nadaljevati z dediči, temveč lahko v pravdo vstopi samo upravitelj. Ker je v konkretnem primeru upravitelj že priznal terjatev tožeče stranke, ni podan pravni interes upravitelja za vstop v pravdo, saj je s priznanjem terjatve že pripoznal tožbeni zahtevek. Zato lahko sodišče zgolj ustavi pravdni postopek. Da dediči niso aktivno legitimirani v tem pravdnem postopku, pa potrjuje tudi stališče zapuščinskega sodišča, ki je s sklepom prekinilo zapuščinski postopek. Ta se bo nadaljeval šele, če bo zapustniku po poplačilu vseh dolgov ostalo kaj zapuščine, ki bi bila lahko predmet dedovanja.

4. Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da dediči po pokojnem še niso znani. Zapuščinski postopek še ni zaključen, zato ni mogoče trditi, da so dediči po pokojnem tožencu že znani. Kdo je kot dedič naveden v smrtovnici, ni upoštevno, saj je splošno znano, da je smrtovnica upravna listina, ki jo ponavadi izpolni eden izmed potencialnih zapustnikovih dedičev in se v njem navedejo imena dedičev, katere pač ta, ki izpolnjuje smrtovnico, v njo zapiše. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni več nobenih razlogov za prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep o uvedbi postopka stečaja zapuščine postal pravnomočen, prav tako pa so znani dediči po pokojnem tožencu (trije dediči, ki so navedeni v smrtovnici). Izpodbijani sklep tudi vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339.člena ZPP nista podani. Pravilno je uporabljeno tudi materialno pravo.

7. Smisel prekinitve postopka zaradi smrti stranke je v tem, da se njeni nasledniki – dediči lahko seznanijo s postopkom in se nanj pripravijo, če seveda stranke ni prej zastopal pooblaščenec, ki tega ne potrebuje. V obravnavanem primeru je toženec imel pooblaščenca, zato ni nobenih razlogov za prekinitev postopka, tudi če bi dediči še naprej ostali neznani. Zapuščinsko sodišče pa je v zadevi postopek prekinilo do končanja stečaja zapuščine. V sodni praksi se je tudi ustalilo stališče, da smrt stečajnega dolžnika ni razlog za prekinitev postopka osebnega stečaja in se ta zaradi smrti stečajnega dolžnika brez prekinitve nadaljuje kot stečaj zapuščine (enako tudi sklep VSL Cst 280/2019 z dne 2.7.2019).3

8. Pritožba tožene stranke, ki se sklicuje na to, da dediči v zapuščinskem postopku s sklepom o dedovanju še niso bili ugotovljeni, torej ni utemeljena. Prav tako pa je neutemeljena pritožba tožeče stranke, ki meni, da je zaradi priznanja terjatve s strani stečajnega upravitelja treba ustaviti postopek. Res je stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja priznal terjatev upnikov – tožnic v tem postopku, terjatev pa se ne šteje za priznano, saj jo je prerekal stečajni dolžnik kot stranka postopka osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP), kot to izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev oziroma njegove priloge (B5, B6). Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.4 Pritožba tožeče stranke neutemeljeno navaja stališča o aktivni legitimaciji, saj v obravnavani zadevi stečajni dolžnik nastopa na pasivni strani in tu je tudi nastopila sprememba – smrt stečajnega dolžnika.

9. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 2 Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami in dopolnitvami 3 O tem vprašanju glej tudi Mateja Levstek, Postopek osebnega stečaja v primeru smrti dolžnika z vidika insolvenčnega prava, Pravosodni bilten 2/2021, str. 141 - 146 4 Enako tudi sodba VSL I Cpg 275/2021 in Franc Seljak v: Povzetek razprave o aktualnih vprašanjih s šole insolvenčnega prava 2018, PB, št. 2/2018, str. 196