Jedro

Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu drugega odstavka I. točke izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške izvedenke finančne stroke za pisno izvedensko mnenje 1.325,00 EUR. V presežku je zavrnilo zahtevek izvedenke kot neutemeljen (I. točka izreka). Izvedenka ni zavezanka z DDV (II. točka izreka). Plačilo celotnega zneska bo izvršila finančno-računovodska služba iz sredstev tožeče in tožene stranke na računu predujmov na osebni račun izvedenke, prispevke in dajatve pa na ustrezen račun v 45 dneh po izdaji sklepa (III. točka izreka). Izvedenki ni priznalo celotne priglašene nagrade 100% povečanja zaradi uporabe tuje literature in dela med vikendi. Izdelava izvedenskega dela ni bila nujna, zato izvedenka ni upravičena do povečane nagrade zaradi dela med vikendi. Upravičena je do povečanja nagrade zaradi uporabe tuje literature, vendar ji je glede na obseg uporabljene literature in da je odgovarjala na standardno vprašanje glede cenitve poslovnega deleža priznalo 50 % povečanje nagrade.

2. Zoper zavrnilni del drugega odstavka I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo izvedenka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da delo na zadevi ni bilo enostavno. Vprašanje sodišča je bilo sicer res standardno oziroma jasno zastavljeno, kar je dobra osnova za pravilen pristop k delu sodne izvedenke. To pa je tudi edini razlog standardnega vprašanja in ne znižuje zahtevnosti opravljenega izvedenskega dela. Kaj je dovolj uporabljene tuje strokovne literature, da se izvedencu odobri 100 % povečanje nagrade za delo? Ali dejstvo, da je delo potekalo v celoti na podlagi tuje literature, k čemur priča vsaj 20 od 30 navedenih uporabljenih virov in njihova zahtevnost (viri stran 77,78, ostali uporabljeni tuji strokovni viri so med tekstom izvedenskega mnenja) ali je to za sodišče premalo? Absolutno je pretežni del ocenjevalske strokovne literature v strokovno zahtevnem tujem jeziku. Uporabila je tuje informacijske podatkovne baze, kar absolutno opravičuje povečanje nagrade za 100 %. Ali ni interes sodišča, da se sodni spisi in odločitve hitro ter ažurno rešujejo? Kot izvedenka je delala po najboljši moči in preostalo delo dala na stran.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno ni sporno vprašanje zahtevnosti izvedenskega mnenja in pripadajoče nagrade zanj. Sodišče prve stopnje je v celoti priznalo izvedenki priglašeno nagrado za izdelavo izredno zahtevnega izvedenskega mnenja po 4. točki prvega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik). Zato so pritožbene navedbe, da delo ni bilo enostavno in da to ne znižuje zahtevnosti opravljenega dela, pravno neodločilne. Sporno je vprašanje povečanja nagrade za uporabo tuje literature in dela med vikendi.

5. V skladu z drugim odstavkom 47. člena Pravilnika se sme za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku […], plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov. Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera1. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku. V pritožbi se sklicuje na vire v izvedenskem mnenju na straneh 77, 78 in med tekstom izvedenskega mnenja, ki sicer zajema 77 strani brez prilog. Sodišče druge stopnje je med viri naštelo 12 tujih od skupno 30 in med tekstom dodatno 3, kar pomeni približno polovico tujih virov. Izvedenka v pritožbi še navaja, da je absolutno pretežni del ocenjevalske literature v tujem jeziku, vendar tega ni posebej obrazložila. To pomeni, da ni uporabila izključno tuje literature. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.

6. V skladu s prvim odstavkom 47. člena Pravilnika se za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev oziroma prevodov v dela prostih dneh (nedelje in prazniki) in v nočnem času ob delavnikih (od 22. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti, plačilo za opravljeno delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču poveča za 100 odstotkov. Sodišče prve stopnje je v sklepu o imenovanju z določitvijo naloge izvedenki z dne 31. 7. 2019 dodelilo rok za izdelavo 60 dni. Zakaj naj bi bilo potrebno delo med vikendi v mnenju, računu in pritožbi ni obrazložila. Samo zato, ker je dala preostalo delo na stran, ni upravičena do povečanja za delo med vikendi. Kakšna je tržna cena izvedenkinega dela, kot ga je opravila za sodišče, ni odločilno, ampak je odločilna nagrada po Pravilniku.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

1 Sklep VSL I Cpg 197/2019.