Jedro

Preko pritožbenih navedb o pomanjkljivih trditvah tožeče stranke in navedb o prekluziji navajanja dejstev v sporih majhne vrednosti pritožba cilja na pritožbena razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev postopka. Navedena pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Ob upoštevanju dejstev, da je (i) tožena stranka naročila popravilo vozila in (ii) obljubljala plačilo dolga, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na temelju določil o podjemni pogodbi (619. člen OZ) in pretrganju zastaranja (364. člen OZ), tožbeni zahtevek utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 2.024,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 12,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka ter višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo za opravljeno storitev popravila vozila. Tožena stranka je ugovarjala pasivno legitimacijo in zastaranje terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katerega je višje sodišče vezano: - dne 29. 9. 2016 in 16. 1. 2017 je zakoniti zastopnik tožene stranke A. A. pri tožeči stranki popravljal vozilo Renault Traffic, - za to je tožeča stranka izstavila dva računa: dne 29. 9. 2016 v znesku 431,26 EUR in dne 10. 1. 2020 v znesku 1.946,88 EUR, - tožena stranka je prvi račun poravnala v znesku 353,49 EUR (neplačan je ostal DDV v znesku 77,77 EUR), - naročnik storitve je bila tožena stranka, - med strankama je potekala komunikacija v letih 2018 in 2019 preko SMS sporočil, kjer je zakoniti zastopnik tožene stranke obljubljal plačilo.

7. Na tako podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor pasivne legitimacije, ker je ugotovilo, da je bila naročnik storitve tožena stranka, z delnim plačilom pa je tudi pripoznala dolg. Zaključilo je tudi, da je prišlo do pretrganja zastaranja terjatev na podlagi obljub tožene stranke v letu 2018 in 2019, da bo dolg plačala, ki pomenijo pripoznavo dolga.

8. Preko pritožbenih navedb o pomanjkljivih trditvah tožeče stranke in navedb o prekluziji navajanja dejstev v sporih majhne vrednosti pritožba cilja na pritožbena razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev postopka. Navedena pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP). Absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP pritožba ne uveljavlja.

9. Zaradi tega je ob upoštevanju dejstev, da je (i) tožena stranka naročila popravilo vozila in (ii) obljubljala plačilo dolga, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na temelju določil o podjemni pogodbi (619. člen OZ) in pretrganju zastaranja (364. člen OZ), tožbeni zahtevek utemeljen za plačilo 2.024,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP)

11. Zaradi neuspeha tožene stranke s pritožbo ta sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).