Jedro

Ker iz pogodbe o avtorskem delu izhaja, da je bila ta sklenjena istega dne, ko je avtor že izročil naročniku avtorsko delo, ni utemeljena navedba naročnika, da delo ni bilo opravljeno kvalitetno, posebej ob dejstvu, da ni predložil nobenega dokazila, ki bi potrjeval njegove navedbe. Prav tako tudi ni logično, da bi naročnik podpisal pogodbo o avtorskem delu isti dan, ko je bilo delo opravljeno, če je bilo to opravljeno nekvalitetno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (1. in 3. točka izreka).

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo (točka 1. izreka), da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 50.680,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.6.1993 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. V točki 2. izreka je zavrnilo višji tožbeni zahtevek tožeče stranke. V točki 3. izreka je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper točko 1. in 3. izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek tožnika v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo znesek po predloženi avtorski pogodbi z dne 15.6.1993. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati obojestransko obveznost dokaza o izpolnitvi pogodbene obveznosti (tožnik, ki se je sicer v tožbi skliceval na delovno razmerje, sodišču ni predložil nobenega dokaza, da je obveznost iz citirane avtorske pogodbe izpolnil), vendar je štelo sodišče to za nesporno, medtem ko je izvedeni dokaz z zaslišanjem direktorja, ki je jasno obrazložil vse okoliščine v zvezi z delom tožnika po tej pogodbi, štelo za "pavšalno" navedbo in tožniku enostavno priznalo plačilo za delo, katerega ni dokazal. Zaradi tega je odločitev sodišča prve stopnje napačna in jo je potrebno razveljaviti.

V odgovoru na pritožbo tožeče stranka nasprotuje trditvam v pritožbi ter predlaga, da sodišče pritožbo tožene stranke zavrne, ter v celoti ugodi zahtevi tožnika ter naloži toženi stranki kritje vseh stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, po uradni dolžnosti pa v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) pa glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je zahtevek za plačilo zneska 50.680,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.6.1993 dalje v celoti izkazan in utemeljen. Tožnik je v utemeljitev svojega zahtevka predložil pogodbo z dne 15.6.1993 (priloga A 3), iz katere izhaja, da sta pogodbo podpisali obe stranki. Iz navedene pogodbe je razvidno, da bo avtor delo izročil do 15.6.1993, čeprav sama pogodba datira z dne 15.6.1993. To le potrjuje tožnikove navedbe, da je bila praksa sklepanja pogodb takšna, da je bila pogodba podpisana takrat, ko je bilo delo že opravljeno. Zato tožena stranka sedaj neutemeljeno ugovarja, da delo ni bilo opravljeno oziroma, da tožnik ni dokazal, da bi bilo delo opravljeno. V zvezi s pričevanjem direktorja tožene stranke, ki je izpovedal, da je bilo delo - tečaj WordPerfect 5.1. v I. terminalih nekvalitetno oziroma, da je zaradi tega družba prišla na slab glas, računi pa s strani naročnika niso bili poravnani, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre dejansko za pavšalne navedbe, saj direktor ni predložil nobenega dokazila o tem, da tečaj ne bi bil izveden strokovno oziroma, da tožnik svojega dela ne bi korektno opravil. Poleg tega že samo zgoraj navedeno dejstvo, da je naročnik podpisal pogodbo takrat, ko je bilo delo dejansko že opravljeno, govori o tem, da trditve niso verjetne oziroma je nelogično, da bi direktor podpisal avtorsko pogodbo 15.6.1993, ko naj bi bilo delo opravljeno, če je bilo to nekvalitetno opravljeno. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča znesek za plačilo po navedni pogodbi v celoti izkazan. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje denarnemu zahtevku tožnika utemeljeno ugodilo v obsegu, kot to izhaja iz 1. točke izreka sodbe.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.