1. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Kočarja iz Ljubljane na seji dne 1. decembra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 49. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 73/04, 23/05 – ur. p.b. in 98/05) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija drugi in tretji odstavek 49. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki določata, pod katerimi pogoji lahko notar potrdi zasebno listino o pravnem poslu, če ta vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo oziroma se z njo pridobi stvarna pravica na nepremičnini. Meni, da sta določbi v neskladju s 14. členom ter s členi 49, 57, 74 in 153 Ustave. Izpodbijani določbi naj bi bili v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, ker naj bi predpostavljali, da je univerzitetni diplomirani pravnik po opravljeni diplomi slabše usposobljen za sestavo zemljiškoknjižnih listin, kot sta to univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali odvetnik. Zaradi izpodbijanih določb naj pobudnik ne bi mogel svobodno izbirati dela; šlo naj bi za grob poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ker naj stranke ne bi mogle več svobodno izbirati, kdo naj jim listine sestavlja. Pobudnik meni, da mu Ustava zagotavlja možnost pridobitve ustrezne izobrazbe, pri tem pa bi bilo treba v tem primeru za izobrazbo šteti vsaj pridobitev pravniškega državnega izpita, če ne tudi članstvo v odvetniški ali notarski zbornici. V slednje naj bi bil tako prisiljen, da obdrži delo, zaradi česar naj združevanje ne bi bilo svobodno. Izpodbijani določbi naj bi posegali v njegove že pridobljene pravice, ker naj bi mu onemogočali opravljati delo.

2.V utemeljitev pravnega interesa pobudnik navaja, da je univerzitetni diplomirani pravnik. Prilaga diplomo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, iz katere je razvidno, da je ta naslov pridobil 7. 5. 2003. Z nepremičninskim področjem naj bi se ukvarjal že nekaj let, pogodbeno pa opravlja storitve sestave listin za 14 nepremičninskih družb. Prilaga kopijo licence za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika z dne 9. 6. 2004. Izpodbijani določbi naj bi močno okrnili njegove dohodke, s čimer naj bi mu nastajala nepopravljiva škoda, in to kljub temu, da naj bi bili pravniki, ki delajo na nepremičninskem področju, bolje usposobljeni za to delo, kot naj bi bili usposobljeni odvetniki in notarji.

B.

3.Zatrjevanega neskladja s 153. členom Ustave pobudnik ni utemeljil, zato Ustavno sodišče tega očitka ni moglo preizkusiti.

4.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) od zakonodajalca ne zahteva, da bi različne pravne položaje obravnaval enako. Pobudnik svoj položaj primerja s položajem univerzitetnega diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma s položajem odvetnika. Ker gre očitno za različne pravne položaje, je pobudnikov očitek o neskladnosti z načelom enakosti pred zakonom neutemeljen. Izpodbijani določbi tudi ne posegata v pobudnikovo pravico do svobode dela iz prvega odstavka 49. člena Ustave, saj mu ne preprečujeta, da še naprej opravlja delo, kot ga navaja v pobudi. Iz enakih razlogov tudi ne posegata v pobudnikove pridobljene pravice, kar bi zahtevalo presojo z vidika skladnosti z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Zato so tudi očitki o neskladju z navedenimi določbami Ustave neutemeljeni. Ustavno sodišče pa ni preizkušalo pobudnikovih navedb, da je izpodbijana ureditev zaradi omejevanja njegovih strank v neskladju s 74. členom Ustave, ker to ne more vplivati na pobudnikov pravni položaj.

5.Predpisovanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko pridobi pravico opravljati odvetniški poklic ali da je imenovana kot notar za izvrševanje javne službe, samo po sebi v pravico do izobrazbe in šolanja iz prvega odstavka 57. člena Ustave ne posega. Določb, ki urejajo te pogoje, pobudnik niti ne izpodbija. V čem naj bi izpodbijani določbi omejevali pobudnikovo pravico do svobodnega izobraževanja, pobudnik niti ne navede. Zato je Ustavno sodišče tudi očitek o neskladnosti izpodbijanih določb ZN s 57. členom Ustave ocenilo kot neutemeljen.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišči (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj