Jedro

Revizijsko sodišče je potrdilo odločbi nižjih sodišč, da je delavec ob odhodu v pokoj upravičen do nagrade v višini treh bruto plač. To vprašanje ureja 70. člen Zakona o delavcih v državnih organih. Ker kolektivne pogodbe glede tega vprašanja za te delavce ne veljajo, je treba uporabiti določila zakonov, po katerih je plača obračunana v bruto znesku in delavec odvaja prispevke po delodajalcu. Ker se od odpravnin davki ne plačujejo, je do tega dela plače pri obračunu omenjene nagrade upravičen delavec.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku na plačilo razlike nagrade ob upokojitvi med brutto in netto zneskom. Tretji odstavek 70. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Uradni list SRS, št. 15/90 s spremembami in dopolnitvami) določa, da znaša nagrada ob upokojitvi tri zadnje osebne dohodke (sedaj plače) delavca. Zakon ne določa, ali je delavec upravičen do nagrade v brutto ali v netto znesku. Pritožbo toženke, ki je navajala, da je delavec upravičen do nagrade v netto znesku, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložila toženka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločbo tako spremeni, da tožnikov zahtevek zavrne ali odločbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Revizijo je obrazložila s tem, da zakon res ne govori o netto ali brutto plači, zaradi nedorečenosti zakona pa je treba upoštevati določila splošnih kolektivnih pogodb za gospodarstvo in negospodarstvo, ki omenjata odpravnino v višini čiste plače oziroma netto plače. Tako je bilo tudi stališče Sodišča združenega dela Republike Slovenije v eni izmed objavljenih odločb. Res je, da pomeni osebni dohodek (plača) znesek, ki je sestavljen iz čiste plače in prispevkov (brutto plača), vendar v obravnavanem primeru ni sporna višina tožnikove plače, ampak višina nagrade ob upokojitvi. Odpravnina ni plača, ampak je posebna kategorija prejemka, za katerega je z zakonom izrecno določeno, da se od njega ne plačujejo davki in prispevki.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena tožniku, ki na revizijo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogi, s katerimi izpodbija revizija odločbo sodišča druge stopnje, niso utemeljeni. Določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, za delavce, ki so v delovnem razmerju v državnih organih, ne veljajo, zato je sklicevanje na njene določbe neutemeljeno. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami in dopolnitvami) pa določa, da velja kolektivna pogodba tudi za državne organe, če posamezna vprašanja, ki jih ureja ta kolektivna pogodba, niso z zakonom drugače urejena.

Tretji odstavek 70. člena ZDDO nagrade ob upokojitvi drugače ureja kot kolektivna pogodba. Medtem ko določa ZDDO nagrado ob upokojitvi v višini treh zadnjih plač delavca, določa KPND v 3. točki 40. člena, da pripada delavcu ob upokojitvi odpravnina v višini ene povprečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne mesečne čiste plače delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje. Delavci, za katere velja KPND v celoti, so torej glede odpravnin ob odhodu v pokoj v boljšem položaju kot delavci, ki so zaposleni v državnem organu, zato ni mogoče uporabiti določb KPND le o čisti plači tudi za delavce, za katere določa nagrado ob upokojitvi ZDDO, ampak je treba iskati odgovor, ali je delavec upravičen do nagrade ob upokojitvi v brutto ali v netto znesku, v drugih zakonih. Nižji sodišči v svojih odločbah citirata Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 14/92), Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/90), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92) in Zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list RS, št. 9/92), iz katerih izhaja, da je zavezana k plačilu davkov in prispevkov fizična oseba, to je delavec, čeprav jih odvede v ustrezne sklade delodajalec. Citirani Zakon o dohodnini v 8. točki 17. člena določa, da se davki ne plačujejo od odpravnin. Revizija sama pravilno navaja, da se pod pojmom plača pojmuje brutto plača, napačno pa zaključuje, da ta okoliščina ni pomembna pri odgovoru na vprašanje, ali je delavec upravičen do odpravnine v brutto ali v netto znesku. Ko tretji odstavek 70. člena ZDDO omenja tri zadnje plače delavca, je zaradi povedanega treba odmeriti nagrado ob upoštevanju brutto plače. Sodišče združenega dela Republike Slovenije je v odločbi, ki jo citira revizija, res odločilo, da je delavec upravičen do odpravnine v netto znesku, vendar sta bili podlaga za to odločitev obe splošni kolektivni pogodbi in ne ZDDO, kot v obravnavani zadevi.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in ker je izpodbijana odločba zakonita, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Zemeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).