Jedro

Če se poskus stikov pod nadzorstvom CSD izjalovi ter predstavlja za otroke izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti. Če ne gre drugače, jih je treba ukiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se ukinili stiki očeta A. V. z mladoletnimi trojčki P., G. in L. V. Predlog je podal Center za socialno delo, pod nadzorstvom katerega so stiki med očetom in otroci tudi potekali.

Mladoletni otroci L., G. in P. V. so preko svoje zakonite zastopnice matere M. V. in po pooblaščencu odvetniku M. D. iz K. priglasili udeležbo v tem nepravdnem postopku in vložili pritožbo. V njej so predlagali, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, sicer pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba nasprotuje stališču sodišča, da od odločitve višjega sodišča v zadevi pod opr. št. IV Cp 2918/2008, s katero so bili določeni stiki, niso nastopile nobene nove okoliščine. Ne gre namreč samo za odklonilen odnos otrok do stikov in do očeta, kar je bilo znano že v prejšnjem postopku, marveč gre tudi za dejstvo neuspešne vzpostavitve stikov in pa predvsem za dejstvo, da otroci te stike doživljajo travmatično. Ti stiki po stališču pritožbe predstavljajo nasilje nad otroci. Iz predloga predlagatelja in dokazov, na katere se predlog sklicuje, je jasno razvidno, da se stiki ne odvijajo tako, kot je bilo pričakovano. Nedvomno gre za spremenjeno okoliščino. Udeleženci med drugim predlagajo, da se izvedejo naslednji dokazi: zaslišanje strokovnjakov CSD, razgovor sodnice z otroki, zaslišanje obeh staršev in dopolnitev izvedenskega mnenja prof. dr. M. T., ki naj glede na situacijo po uvedbi stikov opravi razgovore, vpogleda v dokumentacijo ter poda mnenje, ali je predlog CSD po ukinitvi stikov v korist otrok.

Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec A. V. ter predlagal njeno zavrnitev. Opozarja, da je v teku tudi postopek pred revizijskim sodiščem. Po svojem pooblaščencu B. V. je namreč nasprotni udeleženec vložil revizijo proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 2918/2008 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju. Meni, da bi bilo treba počakati na odločitev vrhovnega sodišča. Na pritožbo pa je odgovoril tudi predlagatelj. Ta se s pritožbo strinja in predlaga takojšnjo prekinitev stikov. Tudi predlagatelj predlaga, da se pridobi mnenje izvedenke dr. M. T.. Vztrajajo pri predlogu in ponavljajo, da stiki, kakršni so sedaj, predstavljajo čustven pritisk na otroke, povzročajo stisko in ga otroci razumejo kot prisilo. Tudi sami kot strokovni delavci ne želijo sodelovati v nečem, kar otroci tako jasno odklanjajo, in stike z očetom doživljajo kot voljo odraslih in sedaj tudi institucij, ki jim je vsiljena. V takšni situaciji tudi njihovo svetovanje ne more biti učinkovito. Edina možnost v obravnavani zadevi je vključitev vseh članov družine v sistemsko obravnavo. Družina je sistem in deluje po zakonitostih sistemov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej opozarja na določbo 5. odstavka 106. člena ZZZDR (1). Ta pravi, da sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. Nadalje pritožbeno sodišče opozarja na razloge sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 2918/2008, s katerim je bil določen sedanji režim stikov. Na peti strani se sodišče sklicuje na enotno stališče strokovnjakov Centra za socialno delo, da je treba poskusiti izvajati stike in to s pomočjo strokovnjaka.

Prav tu se sedaj, v tem postopku razkrije bistvena nova okoliščina. Ta poskus, o katerem je govora v sklepu Višjega sodišča, s katerim so bili stiki določeni, je bil sedaj opravljen. Po mnenju strokovnjakov CSD, pod nadzorstvom katerih se stiki opravljajo, je bil opravljen neuspešno. Tisto, kar je v zvezi s tem ob uvodoma navedeni določbi ZZZDR odločilnega pomena, je to, da so tovrstni poskusi stikov po večkrat obrazloženem strokovnem stališču predlagatelja začasne odredbe otrokom v izrazito škodo, saj predstavljajo zanje močno psihično obremenitev, ki lahko ogrozi njihov zdrav duševni razvoj.

Iz tega izhaja: - da so se razmere od določitve stikov v odločilnem pomenu spremenile; - da je po stališču strokovnjakov podana nevarnost za duševni razvoj otrok.

Ob takšni trditveni podlagi pa sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ne bi smelo zavrniti. Nadaljevanje takšnega stanja je lahko za otroke izrazito škodljivo. Najmanj, kar bi moralo sodišče storiti, je, da bi opravilo razgovor z otroki. Pritožba pa predlaga še nekatere druge dokaze (o tem je govora v povzetku pritožbe).

Ker gre za, po stališču strokovno usposobljenih predlagateljev, ki razmere tudi najbolje poznajo, za kritičen življenjski položaj ter predstavlja po njihovem stališču nadaljnje vztrajanje pri doslej sodno določenih stikih psihično nasilje nad otroki ter tudi siljenje njih samih (torej strokovnjakov) v ravnanje, ki je v nasprotju s strokovno etiko, pritožbeno sodišče poudarja pomen hitrosti postopka in nujnosti, čimprejšnje odločitve o predlagani začasni odredbi. Ta prvina tudi prevlada nad potrebo po izčrpanosti dokaznega gradiva v postopku izdaja začasne odredbe.

Sodišče prve stopnje je v povezavi s 5. odstavkom 106. člena ZZZDR napačno uporabilo določbo 1. odstavka 411. člena ZPP. (2) Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz doslej povedanega.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976- Ur. l. RS, št. 16/2004).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008).