Jedro

V odgovoru na tožbo je toženec (delavec) predlagal prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Sodišče je takšnemu predlogu zmotno sledilo in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Ob tem je brez pravne podlage v izreku sklepa stranki pozvalo, naj v roku 8 dni po pravnomočnosti te zadeve sodišče o tem seznanita. Obrazložilo je, da je smiselno počakati na odločitev v tej zadevi, češ da gre v tej zadevi za predhodno vprašanje, kar pa ni res. Tudi ne gre za kakšen drug prekinitveni razlog po določbah ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

II. Toženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, tožeči stranki pa je dolžan povrniti pritožbene stroške v višini 612,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi I Pd 1838/2017, ki se vodi pri naslovnem sodišču, ter da obe stranki poziva, da sodišče v roku 8 dni po pravnomočnosti zadeve I Pd 1838/2017 seznanita o tem dejstvu.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Najprej uveljavlja napačni pravni pouk, saj ni res, da zoper sklep pritožba ni možna. Sicer pa navaja, da je sodišče napačno razlogovalo o tem, da je za odločitev v predmetni zadevi potrebno počakati na odločitev v zadevi I Pd 1838/2017, ker naj bi šlo za predhodno vprašanje. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru razlogov, ki jih uveljavlja pritožba (ta je dopustna, saj je pravni pouk izpodbijanega sklepa, da zoper sklep ni pritožbe, napačen – 211., 270. člen ZPP), in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Predmet tega spora je vračilo zneska, ki ga je tožeča stranka (delodajalec) plačala tožencu (delavcu) na podlagi pravnomočne sodbe (I Pd 536/2014 v zvezi s Pdp 237/2016), s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku glede prenehanja delovnega razmerja v sporu, v katerem je toženec uspel. Nato je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII Ips 707/2017 razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (nova zadeva pod opr. št. I Pd 1383/2017), delodajalec pa je vložil nasprotno tožbo (I Pd 1238/2018) na vračilo zneska, ki ga je plačal na podlagi razveljavljene sodbe. V odgovoru na tožbo je toženec (delavec) predlagal prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zadevi I Pd 1383/2017. 7. Sodišče je takšnemu predlogu zmotno sledilo in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi I Pd 1838/2017. Ob tem je brez pravne podlage v izreku sklepa stranki pozvalo, naj v roku 8 dni po pravnomočnosti te zadeve sodišče o tem seznanita. Obrazložilo je, da je smiselno počakati na odločitev v tej zadevi, češ da gre v tej zadevi za predhodno vprašanje, kar pa ni res. Tudi ne gre za kakšen drug prekinitveni razlog po določbah ZPP.

8. Če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku (21. člen ZDSS-1).

9. Pritožba pravilno navaja, da v zadevi I Pd 1383/2017 ne gre za predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev o tem, ali je delavec dolžan delodajalcu povrniti znesek, ki ga je prejel na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena. Gre za vprašanje vračanja prejetega zaradi naknadno odpadlega pravnega temelja (190. člen OZ). Odgovor na to vprašanje ni odvisen od tega, kakšna bo odločitev v ponovljenem postopku I Pd 1383/2017. 10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za prekinitev postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je toženec, ki krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžan povrniti pritožbene stroške: 1000 točk in 2 % materialne stroške, kar znaša 612,00 EUR (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).