Jedro

Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba na podlagi pripoznave v izreku o stroških postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je brez učinka v razmerju do tožeče stranke darilna pogodba, ki so jo dne 07.02.2003 sklenili M.P. kot darovalka in M.M. ter D.P. kot obdarjenca. Odločilo je, da sta toženi stranki za izterjavo tožnikove zapadle terjatve v višini 11.592.802,79 SIT z zamudnimi obrestmi v višini temeljne obrestne mere od 20.05.2005 dalje ter da sta toženca dolžna dovoliti izvršbo na premoženje, pridobljeno na podlagi darilne pogodbe z dne 07.02.2003 in sicer na delež 1/2 nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v T. kot parc. št. 233 - dvorišče v izmeri 664m2 in stanovanjska stavba v izmeri 90m2 iz vl. št. 90 k.o. T. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženima strankama nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v višini 133.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 15-ih dneh.

Proti izreku o stroških postopka se je pritožila tožeča stranka in predlagala spremembo prvostopenjske odločbe o stroških, v korist tožeče stranke. Meni, da v konkretni zadevi ni podan prvi pogoj iz 157. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dejstvo je, da je tožeča stranka izpodbijala v tej pravdi darilno pogodbo, na podlagi katere sta toženi stranki prejeli v dar nepremičnino, last njune matere, sicer dolžnice tožeče stranke. V skladu z zakonsko domnevo, ki je toženi stranki nista izpodbili, jima je bilo znano, da s sklenitvijo predmetne darilne pogodbe škodujeta tožeči stranki. Takšno pravno dejanje se lahko izpodbija samo s tožbo in ker sta toženi stranki s sklenitvijo predmetne pogodbe vedoma s tem namenom oškodovali tožečo stranko in ji s tem dali povod za predmetno tožbo, ni imela tožeča stranka nobene druge izbire za dosego cilja, to je za izterjavo svojih terjatev za izvršbo na nepremičnino toženih strank kot vložitev tožbe. Izvršba ni mogoča drugače, kot s predložitvijo predmetne sodbe. Morebitno soglasje toženih strank pred pravdo je za izvršilni postopek nepomembno. Predlog za izvršbo bi bil zavrnjen. Tožba je bila torej nujna, saj tudi, če bi toženi stranki pred pravdo s posebno izjavo pripoznali tožbeni zahtevek, bi sodišče predlog za izvršbo na njuno premoženje zavrnilo, poleg tega pa bi izjavo toženi stranki ena ali druga ali pa obe lahko kadarkoli preklicali.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika (v konkretni zadevi tožena stranka), se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost. Če bi tožeča stranka pred vložitvijo tožbe toženo stranko pozvala, da izpolni obveznost namesto darovalke in če bi toženca to storila, ne bi bilo razloga za izpodbijanje in s tem bi odpadli tudi stroški tega postopka. Pridobitelj koristi ima ekonomski interes za prostovoljno izpolnitev, ker se s plačilom lahko izogne stroškom postopka.

V konkretni zadevi sta toženca takoj po prejemu tožbe, v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek. Pojasnila sta, da se tožeča stranka pred vložitvijo te tožbe nikoli ni obrnila nanju, da nikoli nista dobila kakšnega opomina. Trdila sta, da nista dala povoda za vložitev tožbe, podatki spisa pa te njune navedbe potrjujejo. Njuno ravnanje je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča takšno, da izpolnjuje oba pogoja iz 157. čl. ZPP, ki določa, da mora tožnik povrniti pravdne stroške tožencu, ki ni dal povoda za tožbo in ki je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato odločilo v skladu s to določbo, ko je tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki potrebne in priglašene pravdne stroške, ki so ji nastali v zvezi s pripoznanim tožbenim zahtevkom. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo odločbo o stroških postopka v izpodbijani sodbi na podlagi pripoznave (2. odst. 365. čl. ZPP).