15. 12. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 525/2001 z dne 21. 2. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2057/2000 z dne 30. 5. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. P 316/96 z dne 26. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (tedaj prvega tožnika) na ugotovitev, da sta oporoka pokojne B. B. z dne 10. 9. 1991 in dodatek k njej z dne 18. 3. 1992 neveljavna. Pritožnik se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je nato vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do poštenega sojenja. Sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo njegove dokazne predloge, ki naj bi bili ključnega pomena za presojo v tej zadevi. Nasprotuje dokazni oceni sodišča in zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Sodišče prve stopnje naj bi na nekorekten način povzelo navedbe in dokazne predloge tožeče stranke in svojo sodbo utemeljilo z zmotnimi razlogi. Po mnenju pritožnika sta prvostopenjska in drugostopenjska sodba pristranski.

B.

3.Pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspel. Ustavna pritožba namreč ni še ena stopnja pravdnega postopka. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Teh pa pritožnik ne izkaže. V ustavni pritožbi izraža predvsem nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, kar pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno obrazložiti. Ob navedenih izhodiščih se pritožnikovo zatrjevanje, da mu je sodišče kršilo pravico do poštenega sojenja, ker naj bi nekritično in pavšalno zavrnilo njegove dokazne predloge, izkaže kot neutemeljeno.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da se je že na podlagi izvedenih dokazov prepričalo o oporočni sposobnosti zapustnice, zato je zavrnilo predlog tožeče stranke za postavitev izvedenca grafološke stroke, čigar pristojnost je le preverjanje pristnosti podpisov, ne pa morebitno ugotavljanje, ali je bila zapustnica ob sestavi oporoke razsodna ali ne. Tudi Višje sodišče je pojasnilo, da bi izvedba predlaganih dokazov pomenila le nepotrebno zavlačevanje postopka in ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča. Vrhovno sodišče se je strinjalo z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje in poudarilo, da je odločilno mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki je glede ugotovljene oporočne sposobnosti v celoti skladno z izpovedbami vseh prič, tudi tistih, ki naj bi izpovedale v korist tožeče stranke. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v korist pritožnika, pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene ustavne pravice.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno ni bila kršena pravica do poštenega sojenja, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger