Jedro

Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka glede procesnih obresti za čas od 9.12.1998 do plačila ter v 5. in 6. točki izreka razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 96/07650 z dne 28.5.1996 v 1. točki izreka za zakonite zamudne obresti od zneskov 81.064,72 SIT za čas od 25.2.1996 do 30.5.1996, od 480.876,50 SIT za čas od 8.3.1996 do 20.6.1996, od 502.757,10 SIT za čas od 16.3.1996 do 5.7.1996, od 169.637,60 SIT za čas od 23.3.1996 do 2.8.1996 in od 312.666,50 SIT za čas od 7.4.1996 do 20.8.1996 ter za procesne obresti od zgoraj navedenih zamudnih obresti za čas od 9.12.1998 do plačila in v 3. točki za 30.035,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.5.1996 do plačila (1. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka), sklep o izvršbi pa zaradi umika tožbe za glavnico 1,547.002,42 SIT razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo (3. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo povračilo ugovornih stroškov tožene stranke (4. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke (5. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje nadaljnje pravdne stroške (6. točka izreka). Zoper sodbo v delu 1. točke izreka, v katerem je sodišče sklep o izvršbi obdržalo v veljavi za "procesne obresti od zgoraj navedenih zamudnih obresti za čas od 9.12.1998 do plačila" in sklep v 5. in 6. točki izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Prvostopnemu sodišču je očitala zmotno uporabo določbe drugega odstavka 279. člena ZOR, ker je procesne obresti tožeči stranki priznalo kljub temu, da tožeča stranka obresti, od katerih zahteva procesne obresti, ni kapitalizirala. Tožbenemu zahtevku na plačilo "procesnih obresti od zgoraj navedenih zamudnih obresti" ni moč ugoditi, ker je nedoločen, saj z njim ni opredeljena višina obrestne mere, niti predpis, ki bi jo določal. Tak zahtevek je zato nesklepčen. Sodišče pa je tudi bistveno prekršilo določbe 451. in 452. člena ZPP, ker je sklep o izvršbi obdržalo v veljavi tudi za procesne obresti, čeprav jih sklep ni obsegal. Glede na potek postopka pa ne soglaša tudi z odločitvijo o povračilu pravdnih stroškov tožeči stranki in nepriznanju njenih pravdnih stroškov. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da tožeči stranki ni moč priznati tako imenovanih procesnih obresti po drugem odstavku 279. člena ZOR, ker tožeča stranka obresti ni obračunala. Tožeča stranka je v tožbenem zahtevku definirala vse potrebne parametre (znesek, od katerega zahteva zamudne obresti, časovno obdobje, za katerega naj se le-te obračunajo in obrestno mero), s katerimi je njen tožbeni zahtevek glede plačila zahtevanih zamudnih obresti povsem določljiv in je obresti zlahka mogoče izračunati. Gre le za vprašanje tehnične izvedbe obračuna. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da citirano določilo ZOR upniku ne nalaga obračuna obresti. Prvostopno sodišče je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki priznalo od določljivega zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi tako imenovane procesne obresti na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR. Utemeljeno pa pritožnik opozarja na nedoločen zahtevek tožeče stranke glede plačila procesnih obresti, ki mu je prvostopno sodišče v izreku sodbe nekritično sledilo. Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti". Ker tega ni storilo, je zagrešilo uveljavljano bistveno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 354. člena ZPP, saj je neaktivnost sodišča v nakazani smeri vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 369. člena ZPP pritožbi ugodilo, 1. točko izreka sodbe v izpodbijanem delu glede procesnih obresti razveljavilo, v posledici te odločitve pa tudi izpodbijano odločitev prvostopnega sodišča o povračilu stroškov postopka (5. in 6. točka izreka) in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Napotki prvostopnemu sodišču so razvidni že iz gornje obrazložitve. K temu pritožbeno sodišče le še opozarja na utemeljen očitek pritožnika prvostopnemu sodišču, da je z odločitvijo o priznanju procesnih obresti in ohranitvi sklepa o izvršbi tudi za te obresti, sodišče preseglo obseg izdanega izvršilnega sklepa. Navedeno naj prvostopno sodišče ob ponovnem odločanju o preostalem tožbenem zahtevku in oblikovanju izreka sodbe upošteva. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).