Jedro

Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 7. 2016 odločilo, da se postopek za sprejem B. G. na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih ne uvede. Ugotovilo je, da je isto sodišče v postopku, ki teče pod opr. št. Pr 38/2016, s sklepom z dne 14. 7. 2016 (ki zaradi vložene pritožbe še ni pravnomočen) ugotovilo, da so v zvezi z B. G. podani pogoji za izvedbo ukrepa iz 74. člena ZDZdr in zato odločilo o njegovi premestitvi iz Psihiatrične bolnišnice, kjer se je izvajal ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, v socialnovarstveni zavod R. d.o.o., za dobo do treh mesecev. Ker je ugotovilo, da iz obvestila Psihiatrične bolnišnice, ki ga je ta 18. 7. 2016 poslala sodišču prve stopnje, izhaja, da je ponovni sprejem B. G. posledica dejstva, da je socialnovarstveni zavod, kamor je bil B. G. s sklepom Pr 38/2016 z dne 14. 7 . 2016 premeščen, odklonil njegov sprejem, druge okoliščine pa se do časa ponovnega obvestila sodišču dne 18. 7. 2016 niso spremenile, je sodišče prve stopnje zaradi zaključka o obstoju negativne procesne predpostavke visečnosti, ki prepoveduje odločanje o isti stvari, če postopek o njej še teče, odločilo, da se postopek za sprejem B. G. na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, v zvezi z obvestilom Psihiatrične bolnišnice z dne 18. 7. 2016, ne uvede.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila Psihiatrična bolnišnica. V pritožbi je zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in 30 ZDZdr. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajala, da so B. G. za tem, ko so ga po sklepu Pr 38/2016 z dne 14. 7. 2016 dne 15. 7. 2014 neuspešno poskušali premestiti v socialnovarstveni zavod R. d.o.o., tega dne ponovno sprejeli nazaj na varovani oddelek, na katerem je bil sicer pred poskusom premestitve že odpuščen z zdravljenja. Tu je šlo za ponoven sprejem na zdravljenje in s tem za nove okoliščine, ki bi narekovale uvedbo postopka in so zato o tem 18. 7. 2016 tudi obvestili sodišče. Zato pa ne gre za odločanje o isti stvari. Izpodbijana odločitev sodišča posledično pomeni negotovost pravnega položaja B. G., kar se lahko pokaže kot pravno pomembno v primeru spremembe njegovega zdravstvenega stanja. Pritožnica meni, da ni dolžna nositi negativnih posledic nezakonite odklonitve sprejema pacienta B. G. s strani socialnovarstvenega zavoda R. d.o.o. Zato vztraja, da je bil njen predlog za uvedbo postopka sprejema na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih utemeljen, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa nepravilna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v postopku Pr 38/2016 sodišče odločalo o predlogu Psihiatrične bolnišnice kjer je bil izvajan ukrep zdravljenja B. G. v oddelku pod posebnim nadzorom v nujnih primerih in brez njegove privolitve, po sklepu sodišča) za sprejem in premestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in kateremu je sodišče s sklepom 14. 7. 2016 kot utemeljenem ugodilo, saj je ugotovilo, da so v zvezi z B. G. izpolnjeni pogoji za ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr, obvestilo Psihiatrične bolnišnice z dne 18. 7. 2016 pa se je nanašalo na 15. 7. 2016 izveden ponoven sprejem B. G. v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, izhaja utemeljenost pritožbenih očitkov o nepodanosti odločanja o isti stvari (oziroma o istem ukrepu) v teh postopkih in s tem o zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje o podanosti negativne procesne predpostavke litispendence. Kljub temu pa so preostali razlogi sodišča prve stopnje in izpodbijana odločitev glede na ugotovljene okoliščine, pravilni. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine obvestila Psihiatrične bolnišnice z dne 18. 7. 2016 in podatkov spisa Pr 38/2016 ugotovilo, da je bilo z dne 14. 7. 2016 izdanim sklepom ugotovljeno, da za B. G. niso več podani pogoji za izvajanje ukrepa zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, ki se je do takrat izvajal v Psihiatrični bolnišnici, ampak so izpolnjeni pogoji za izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda po 74. in 75. členu ZDZdr. Iz samega obvestila z dne 18. 7. 2016 je tudi ugotovilo, da je bil vzrok ponovnega sprejema na to psihiatrično ustanovo zgolj nezakonita odklonitev sprejema B. G. po socialnovarstvenem zavodu, ki ga je za izvedbo novega ukrepa s sklepom z dne 15. 4. 2016 v zadevi Pr 38/2016 določilo sodišče, sicer pa se druge okoliščine na strani B. G. v času do ponovnega obvestila Psihiatrične bolnice o sprejemu z dne 18. 7. 2016 niso spremenile. Že na podlagi takšnih ugotovitev, iz katerih izhaja, da ob (ponovnem) sprejemu in podaji obvestila pritožnika z dne 18. 7. 2016 pri B. G. niso mogli biti podani pogoji za izvedbo ukrepa za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa, kot te določa odločba 39. člena ZDZdr, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da takšnega postopka ne uvede. Glede na to, da ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega. Kljub izpostavljeni neugodni situaciji, v kateri se je znašla pritožnica, pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so pritožbeni očitki o nepravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje neutemeljeni.

5. V zvezi z izpostavljeno neugodno situacijo pritožnice, ki izhaja iz nezakonite zavrnitve izvršitve odločbe sodišča, izdane v zadevi Pr 38/2016, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je nasprotovanje tega socialnovarstvenega zavoda, kamor je bil nameščen B. G. in ki ga je ta ustanova uveljavljala tudi v pritožbi zoper sklep z dne 14. 7. 2016, dobilo pravni zaključek. Njena pritožba je bila namreč s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 22. 7. 2016, opr. št. II Cp 424/2016 kot neutemeljena zavrnjena in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 7. 2016, Pr 38/2016, potrjen. Navedeno bi lahko predstavljalo podlago za uspešno ponovno realizacijo sklepa z dne 14. 7. 2016. 6. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 30. člen ZDZdr), je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in 30 ZDZdr).