Jedro

Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo odškodninski zahtevek. Stroške tožene stranke v višini 5.048,85 je naložilo v plačilo tožeči stranki.

Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Sklicuje se na 4. odstavek 476. čl ZGD in trdi, da je petletni zastaralni rok za tožnikove terjatve do toženca kot odškodninskega zavezanca pričel teči dne 7.6.2004 in se je iztekel dne 7.6.2009. Tožba je bila vložena v tem roku, zato iztoževana terjatev ni zastarana. V nadaljevanju navaja dejstva, ki kažejo na odvisen položaj družbe G.G. d.d. od tožene stranke - obvladujoče družbe. Opozarja, da je bila odvisna družba G.G. d.d. ustanovljena leta 1992, z izgubo pa je začela poslovati že naslednje leto, v letu 2005 pa je bil nad njo začet stečajni postopek. Še pred njenim stečajem je prišlo do prevzema poslov in delavcev, verjetno pa tudi premoženja s strani novoustanovljene družbe P. d.o.o.. To novoustanovljeno družbo je vodilo isto poslovodstvo, kot družbo v stečaju. Sklicuje se na 258. in 476. čl. ZGD in trdi, da je tožnik kot upnik odvisne družbe upravičen do uveljavljanja odškodninskega zahtevka od obvladujoče družbe. Opozarja na listine, iz katerih je razvidno, da je tožena stranka obvladovala poslovanje, odločala o poslovanju dolžnika G.G. d.d. - sklep o ustanovitvi, poročilo stečajne upraviteljice Mirjane Kranjčevič, ugotovitev družbene pravobranilke RS – in je zato odgovorna za izgubo v poslovanju. Tožnikova družba T d.o.o. je bila podizvajalec. Sodišče bi moralo odrediti izvedenca gradbene in finančne stroke in ugotoviti okoliščine v zvezi s poslovanjem med toženo stranko in njeno odvisno družbo. Družba G.G. d.d. je bila ustanovljena za dosego cilja – oškodovanje upnikov (med njimi tožnika) in njen stečaj je bil dobro načrtovan. Predlagala ga je družba v stečaju sama.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče se nepravilno sklicuje na določila dne 4.5.2006 uveljavljenega Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Ur. list RS 42/2006 s spremembami). Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev korporacijske zakonodaje v času pred uveljavitvijo tega zakona, je razmerje med obvladujočo in odvisno družbo treba presojati po Zakonu o gospodarskih družbah – ZGD (Ur. list RS 30/93 s spremembami). Odškodninska odgovornost je bila od 23.7.1999 dalje urejena tudi z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij – ZDPPod (Ur. list RS št. 54/99 s spremembami), splošne predpostavke odškodninske odgovornosti pa je določal Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR – Ur. list SFRJ 29/1978 s spremembami). Od 1.1.2002 dalje so splošne predpostavke odškodninske odgovornosti urejene z Obligacijskim zakonikom - OZ (Uradni list RS št. 83/2001 s spremembami).

Za odločitev o vprašanju prenehanja terjatve zaradi zastaranja je odločilna pravna narava terjatve, kajti za različne vrste terjatev zakon predpisuje različne zastaralne roke. Po opozorilu tožene stranke na nedosledno navajanje podlage zahtevka je tožeča stranka v vlogi z dne 15.9.2010 navedla, da uveljavlja odškodninsko terjatev za škodo in se sklicevala na 476. čl. ZGD. Iz tega zapisa, ki pojasnjuje prej nasprotujoče si trditve o dejanski podlagi zahtevka, je razvidno, da tožnik uveljavlja škodo, ki je nastala oz. bila povzročena z neustreznim vodenjem - dajanjem navodil za vodenje poslov (delikt). Zahtevek je uperjen zoper obvladujočo družbo (toženo stranko), ki je (po svojih organih) neustrezna navodila dajala. Ker tožnik uveljavlja zahtevek v svojo korist in ne v korist odvisne družbe, pravna podlaga zahtevka ni 3. odstavek 476. čl. ZGD, kajti to določilo predvideva uveljavljanje odškodninskega zahtevka odvisne družbe po nepoplačanih upnikih v korist odvisne družbe. Pravna podlaga zahtevka ni niti določilo o spregledu pravne osebnosti (6. čl. ZGD), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. To določilo predvideva odgovornost družbenika za obveznosti njegove družbe v taksativno naštetih primerih, medtem ko tožnik svojo (odškodninsko) terjatev utemeljuje s krivdnim ravnanjem (organov) tožene stranke pri vodenju odvisne družbe in uveljavlja njeno odškodninsko odgovornost. Nepravilna uporaba materialnih pravil pa ni privedla do nepravilne odločitve. ZOR, ki ga je treba uporabiti, ker je neposlovna odškodninska terjatev nastala v času njegove veljavnosti (1060 čl. Obligacijskega zakonika), za zastaranje odškodninskih terjatev predvideva triletni zastaralni rok (1. odstavek 376. čl. ZOR). Enak zastaralni rok je določen v 1. odstavku 352. čl. OZ, ki se uporablja za obligacijska razmerja, nastala po 1.1.2002. Sodišče prve stopnje je začetek teka tega roka pravilno vezalo na zaključek stečajnega postopka (7.6.2004) in pravilno ugotovilo, da terjatev ni bila zahtevana (tožba vložena) v okviru triletnega roka za njeno uveljavitev.

Ker je predmet zahtevka odškodnina in ne s pravnomočno sodbo ugotovljena terjatev, je pritožbeno sklicevanje na 379. čl. ZOR neutemeljeno. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 4. odstavek 476. čl. ZGD, kajti to določilo ureja zastaranje zahtevkov, postavljenih zoper zastopnike obvladujoče družbe, medtem ko je obravnavni zahtevek uperjen zoper obvladujočo družbo, ki na osnovi 1. odstavka 170 čl. ZOR in 1. odstavka 172. čl. ZOR odgovarja za škodo, ki jo je njen delavec oz. organ pri opravljanju svoje dejavnosti povzročil tretji osebi.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 353. čl. ZPP. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).