Jedro

Toženec je zaradi poteka triletnega objektivnega roka tožnikovo zahtevo za obnovo postopka utemeljeno zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba toženca z dne 24. 9. 2010. Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da sodišče v 18 letih ni presodilo o njegovi zahtevi: priznanju protizakonitega odvzema slovenske pokojnine, s čimer naj bi mu bila povzročena škoda, glede prijave na Zavodu RS za zaposlovanje v L... in vštetju vojaškega roka v delovno dobo. Ne gre za laične zahteve, kar je dokazano z dokazili, ki jih pritožnik piše že 18 let. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru tega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je preverjalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 24. 9. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote L... z dne 9. 6. 2010, s katero je bil zavržen predlog za obnovo postopka, zaradi poteka triletnega objektivnega roka po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Tožnik je pri tožencu dne 6. 4. 2010 vložil zahtevo, v kateri je izrecno navedel, da zahtevo obnovo postopka, ker mu niso bila priznana leta vojaščine in prijava na Zavodu RS za zaposlovanje in ker mu ni bila priznana odškodnina. Toženec je njegov predlog za obnovo postopka zavrgel na podlagi določbe 263. člena ZUP, ki določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v subjektivnem roku enega meseca oziroma, da se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je o predmetni zadevi toženec že odločil z dokončno odločbo z dne 9. 5. 2005, s katero je zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopno odločbo toženca z dne 15. 12. 2004. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za novo odmero starostne pokojnine ter zahtevek za vštetje vojaškega roka in čas prijave na Zavodu RS za zaposlovanje kot dodane dobe k pokojninski dobi. Zoper dokončno odločbo z dne 9. 5. 2005 je tožnik zahteval sodno varstvo. S sodbo opr. št. Ps 1435/2005 z dne 27. 9. 2006 je bil njegov tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe in da se mu na novo izračuna pokojninska osnova, na podlagi plač, ki jih je prejemal na Hrvaškem in se mu izplača razlika med že odmerjeno slovensko starostno pokojnino in pokojnino, ki bi jo prejemal, če bi bile pravilne upoštevane plače, ki jih je tožnik prejemal na Hrvaškem ter da mu je toženec dolžan izplačati odškodnino v višini 3.000.000,00 SIT, zavrnjen. S sklepom je sodišče v navedeni zadevi zavrglo tožbo v delu, s katero je tožnik zahteval, da se mu prizna v pokojninsko dobo čas, ko je bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba od 2. 7. 1965 do 1. 11. 1965 in od 4. 5. 1966 do 20. 3. 1968 in za čas služenja vojaškega roka od 23. 2. 1952 do 23. 10. 1952. Navedena sodba je bila potrjena v pritožbenem postopku s sodbo opr. št. Psp 1041/2006 z dne 11. 7. 2007. O navedenem zahtevku je bilo namreč že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča opr. št. Ps 1596/1998 z dne 2. 4. 1999, potrjeno z odločbo sodišča druge stopnje opr. št. Psp 76/1999 z dne 3. 6. 1999, Vrhovno sodišče RS je s sodbo opr. št. VIII Ips 504/2007 tožnikovo revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zavrnilo in se strinjalo z razlogi za zavrnitev oziroma za zavrženje tožbenega zahtevka.

Tudi pritožbeno sodišče se strinja s toženčevo utemeljitvijo in utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da obnove postopka, končanega z dokončno odločbo z dne 9. 5. 2005, zaradi preteka objektivnega roka, ni več mogoče predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikov zahtevek, ki se nanaša na plačilo odškodnine v višini 3.000.000,00 SIT zaradi ugovora zastaranja zavrnilo.

Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam, da sodišče v 18 letih ni razsodilo o njegovih zahtevkih, saj so te pritožbene navedbe protispisne. Ravno iz razlogov, ker je o zadevi že bilo odločeno kakor je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje je bil del tožbenega zahtevka že v prejšnjih postopkih zavržen, v sedanjih postopkih pa je že toženka pravilno ugotovila, da je bilo potrebno zaradi poteka objektivnega roka tožnikov predlog za obnovo postopka zavreči. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.