Jedro

V obravnavanem primeru je bil postopek prisilne izterjave zoper tožnika po uradni dolžnosti ustavljen zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka. Tožnik si tako svojega položaja z revizijsko odločitvijo v ničemer ne more izboljšati, saj prisilne izterjave spornega davčnega dolga v nobenem primeru ni več mogoče uveljaviti. Tožnik že ob vložitvi revizije ni imel več pravno varovanega interesa, da izpodbija odločbo tožene stranke.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje U 306/2005-10 z dne 11. 9. 2007 je tožnik dne 16.10.2007 po odvetniku vložil revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal odločbo tožene stranke z dne 19. 4. 2005, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada Maribor z dne 10. 4. 2003, s katerim je bil zoper tožnika kot aktivnega družbenika izbrisane družbe A. d.o.o. uveden postopek prisilne izterjave dolga v skupnem znesku glavnice 193.170,82 SIT ter zamudnih obresti v višini 1.789.370,05 SIT.

4. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki zanjo nima pravnega interesa. Na obstoj pravnega interesa kot procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v revizijskem postopku. Revident nima pravnega interesa, če se njegov položaj z odločitvijo v reviziji ne more izboljšati.

5. V obravnavanem primeru je bil postopek prisilne izterjave zoper tožnika s sklepom Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor z dne 8. 9. 2005, ki se nahaja v spisu, po uradni dolžnosti ustavljen zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka. Tožnik si tako svojega položaja z revizijsko odločitvijo v ničemer ne more izboljšati, saj prisilne izterjave spornega davčnega dolga v nobenem primeru ni več mogoče uveljaviti. Glede na to, da je bila revizija vložena 16. 10. 2007, tožnik že ob vložitvi revizije ni imel več pravno varovanega interesa, da izpodbija odločbo tožene stranke, zato revizija po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožnik na podlagi 1. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške postopka.