Jedro

Tožena stranka je odločitev o vračilu neupravičeno prejete BPP sprejela na podlagi ugotovitve, da je v času odobritve in izplačila BPP med tožnikom in B.B. obstajala zunajzakonska skupnost, česar tožnik organu ni sporočil. To dejstvo je tožena stranka ugotovila zgolj na podlagi vpogleda v evidenco podatkov o gospodinjstvu (aplikacija e-risk), s čemer je bistveno kršila določbe postopka, saj bi morala navedeno dejstvo ugotoviti v okviru razrešitve predhodnega vprašanja (147. ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 313/2012-14 z dne 11. 9. 2014 in sklep istega sodišča, opr. št. Bpp 313/2012-16 z dne 22. 10. 2014 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR s pripadajočim DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) ugotovilo, da je A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč po odločbi opr. št. Bpp 313/2012 z dne 28. 5. 2012 (točka 1. izreka). Tožeči stranki je naložila, da v roku 15 dni po prejemu te odločbe vrne neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 192,00 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je na podlagi pridobljenih podatkov iz gospodinjske evidence MNZ ter zapisnika o zaslišanju pridržanega obdolženca z dne 6. 10. 2013 in njegove izjave z dne 18. 1. 2013 ugotovila, da je upravičenec živel v zunajzakonski skupnosti z B.B. najmanj v obdobju od 23. 12. 2011 do 4. 10. 2013, ko je po upravičenčevi izjavi ta skupnost razpadla. Tožeča stranka kljub temu, da je bila ob odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) izrecno opozorjena na posledice opustitve, ni sporočila nastalih sprememb glede njenega statusa. Ker tožeča stranka do datuma obračuna stroškov, to je do dne 9. 8. 2012, ni sporočila sprememb podatkov (obstoj izvenzakonske skupnosti) je v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna neupravičeno prejeto bpp vrniti in plačati vse stroške, katerih je bila oproščena, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Iz naslova odobrene bpp, je bila pooblaščencu tožeče stranke izplačana odmerjena nagrada ter stroški postopka v višini 192,00 EUR (odločba bpp 313/2012-14 z dne 11. 9. 2014), zato je sklenila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

S sklepom opr. št. Bpp 313/2012-16 z dne 22. 10. 2014 pa je tožena stranka na podlagi izdane odločbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči na prošnjo tožeče stranke za odlog plačila sklenila, da je tožeča stranka dolžna povrniti znesek 192,00 EUR v zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer znaša en obrok 20,00 EUR in zapade v plačilo dne 10. 1. 2014, vsi nadaljnji obroki (11 obrokov) pa znašajo 15,60 EUR in zapadejo v plačilo vsakega desetega v tekočem mesecu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožeča stranka neupravičeno prejela bpp po odločbi opr. št. Bpp 313/2012 z dne 28. 5. 2012 in mora neupravičeno prejeta sredstva vrniti. Posebni ugotovitveni postopek (drugi odstavek 42. člena ZBPP) pri tem ni bil izveden, saj stranka ni spoštovala obveznosti obveščanja o spremenjenih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na upravičenost do bpp po drugem in tretjem odstavku 41. člena ZBPP. Strokovna služba za bpp je dne 11. 9. 2014 izdala odločbo o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, v kateri je bila tožeča stranka opozorjena na možnost sklenitve pisnega dogovora o načinu vračanja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP. Tožeča stranka je v prošnji navedla, da je prejemnik socialne pomoči zato svoje obveznosti ne more poravnati, poravnala jo bo šele ko bo prejela izplačilo v zadevi P 1821/13, v kateri je dolžnica dne 4. 4. 2014 pripoznala zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa predlaga obročno plačilo. Tožena stranka je tožeči stranki odobrila obročno plačilo, zato da bi tožeči stranki olajšala plačilo dolga.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka podatke preverila preko aplikacije e-risk, tako da je vpogledala v evidenco podatkov o gospodinjstvu, ki jo vodi ministrstvo za notranje zadeve. Tako naj bi ugotovila, da sta bila tožeča stranka in B.B. od dne 23. 12. 2011 prijavljena na naslovu C. Ta naslov naj bi bil določen kot njuno stalno prebivališče in kot naslov za vročanje. Iz iste evidence pa naj bi še izhajalo, da sta bila v obdobju od 31. 5. 1999 do 30. 12. 2011 prijavljena na naslovu D. Obstoj zunajzakonske skupnosti med tožečo stranko in B.B. pa naj bi izhajala tudi iz izjave tožeče stranke.

Glede na to, da se v postopku odobritve bpp uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je pred izdajo odločbe potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne ter stranki omogočiti, da uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke ni obvestila o ugotovitvah, ki so bile podlaga za odločitev v stvari, zato je zagrešila bistveno absolutno kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožeča stranka namreč ugovarja, da naj bi obstajala izvenzakonska skupnost z B.B., saj je ta imela na istem naslovu kot tožeča stranka le stalno prebivališče, med njo in tožečo stranko pa ni bila ustvarjena niti intimna niti ekonomska skupnost, česar tožena stranka v upravnem postopku ni ugotavljala, niti z ugotovitvami seznanila tožeče stranke in ji dala možnost, da se o ugotovitvah tožene stranke izjasni. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno navaja dejstva in pojasnjuje razloge na osnovi katerih je prišla do zaključka, da je zvezo med tožečo stranko in B.B. potrebno šteti kot izvenzakonsko skupnost, pri tem se sklicuje na podatke v zadevi tožene stranke Bpp 685/2013. Glede zatrjevanja absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka pa navaja, da za nastop pravne posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos, oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Upoštevaje navedeno meni, da za ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti in s tem namena zamolčanja ni potreben poseben ugotovitveni postopek.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je med tožečo stranko in B.B. v času odobritve in izplačila bpp obstajala zunajzakonska skupnost. Iz uradne evidence sicer izhaja, da sta imela tožeča stranka in B.B. od dne 23. 12. 2011 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C., pred tem pa na naslovu D. Navedeni podatek pa po mnenju sodišča ne zadostuje za potrditev domneve o zunajzakonski skupnosti tožeče stranke in B.B. Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi tožeča stranka v upravnem postopku pridobila kakršen koli drug podatek o obstoju izvenzakonske skupnosti tožeče stranke. Tožeča stranka je sicer v odgovoru na tožbo navedla podatke, ki se nahajajo v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 685/2013, to pa upoštevaje uveljavljeno sodno prakso ne zadostuje.

Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 2. točki prvega odstavka 214. člena določa, da obrazložitev odločbe obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze na katere je le to oprto. Kot je sodišče že navedlo, v upravnem spisu ni podatkov in dokazov, na katerih temelji odločitev tožene stranke, tožena stranka pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedla, kje se podatki in dokazi o ugotovljeni izvenzakonski skupnosti nahajajo, zato se izpodbijani akt tožene stranke ne da preizkusiti, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Tožena stranka ima sicer prav, da za nastop pravne posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. V konkretni zadevi pa ni sporen subjektiven odnos tožeče stranke do zamolčanja podatkov, temveč obstoj izvenzakonske skupnosti, kar bi morala tožena stranka sama ugotoviti kot predhodno vprašanje (prvi in drugi odstavek 147. člena ZUP). Zato se sodišče ni spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka dne 22. 10. 2014 izdala sklep opr. št. Bpp 313/2011-16 s katerim je v isti zadevi brezplačne pravne pomoči na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi tožeči stranki odobrila obročno plačilo stroškov postopka, pri čemer je zapadel prvi obrok vračila v plačilo 10. 1. 2014, vsi nadaljnji obroki pa vsakega desetega v tekočem mesecu. Ker temelji izpodbijani sklep na odločbi, ki jo je sodišče s to sodbo opravilo, je na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 iz istih razlogov odpravilo tudi že navedeni sklep.

Tožena stranka, ki sta ji zadevi vrnjeni v ponoven postopek bo zato morala v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 izdati novo odločbo in sklep.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri se tožniku, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi presodi pavšalni znesek skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku, ki ga je zastopal odvetnik priznajo stroški v višini 285,00 EUR s pripadajočim DDV. V tej višini je zato utemeljen stroškovni del zahtevka.