Jedro

Kljub zadržanosti sodne prakse pri izdaji teh začasnih odredb, se vendarle izkaže, da so ob upoštevanju in vrednotenju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera, izkazane predpostavke, ki kot vrednostni temelj izkazujejo ogroženost otroka in posledično utemeljenost začasne odredbe, s tem pa se udejanja načelo pravne enakosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Poteka dosedanjega postopka1

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom I Z 38/2024 z dne 27. 9. 2024 sklenilo, da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko začasno potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD), enkrat tedensko po dve uri, s sklepom I Z 38/2024 z dne 11. 12. 2024 pa, da se otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju, nasprotni udeleženki pa je naložilo, da za otroka mesečno plačuje preživnino v višini 190,00 EUR. Tako je odločilo iz razloga, ker otrok od hudega konflikta z nasprotno udeleženko2 biva pri predlagatelju in ker otrok zavrača stike z nasprotno udeleženko, tako zaradi spornega dogodka kot zaradi negativnih predhodnih izkušenj z nasprotno udeleženko, zaradi česar je med njima povsem porušen odnos in se stiki izvajajo pod nadzorom CSD. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 254/2025 z dne 6. 2. 2025 zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje I Z 38/2024 z dne 11. 12. 2024.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za začasno prešolanje otroka iz Osnovne šole A. v Osnovno šolo B., v kraju B. (I), da ta začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (II), da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (III), da se odločitev o stroških zavarovanja pridrži za končno odločbo (IV).

Povzetek pritožbenih navedb

3.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Nasprotna udeleženka zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Sodišče se v sklepu ni opredelilo do odločilnih navedb nasprotne udeleženke o razlogih, ki nasprotujejo izdaji začasne odredbe o prešolanju otroka, zato je sodišče kršilo pravico nasprotne udeleženke do izjave in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5.Sodišče ne bi smelo odločiti v nasprotju z odklonilnim strokovnim mnenjem CSD z dne 21. 2. 2025, kjer so navedeni prepričljivi razlogi proti prešolanju otroka.

6.Glavni interes za prešolanje ima predlagatelj, ki želi sebe in svojo partnerko razbremeniti voženj v šolo in iz šole ter svoje odgovornosti za vse slabši šolski uspeh otroka.

7.Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke o škodljivem ravnanju predlagatelja, ki dopušča otroku prekomerno rabo računalnika in interneta, kar otroku močno škoduje. Pomanjkanje spanja pri otroku je posledica otrokovega ponočevanja in igranja igric sredi noči, ko bi moral spati.

8.Sodišče ni sledilo poročilu OŠ A. z dne 15. 4. 2025, v katerem so izpostavili pozitiven vidik zgodnjih jutranjih prihodov otroka. Otrok se je pred poukom začel družiti z mlajšimi učenci, kar je pozitiven premik k njegovi socialni vključenosti. S prešolanjem bo otrok izgubil ta pomemben element socializacije. Otrok živi sedaj na redko poseljenem območju, zato tam nima prijateljev in vrstnikov. Stike z njimi vzpostavlja le preko igranja videoiger, kar pa ne more nadomestiti koristnih osebnih stikov z otroki v šoli. Enako velja za popoldansko bivanje v šoli, ko se otrok druži s kakšnim prijateljem ali ta čas preživi z razredničarko v razredu oziroma s knjižničarko v knjižnici. Za zdrav otrokov razvoj je to druženje mnogo bolj koristno, kot igranje videoiger. Iz poročila šole izhaja, da otroku pot do OŠ A. zagotovo predstavlja večji napor kot pot do OŠ v B., vendar otrok ne deluje, da bi imel zaradi tega stisko.

9.Sodišče je prezrlo navedbe nasprotne udeleženke, da predlagatelj ne živi v kraju C., čeprav ima hišno številko tega kraja, ampak v vasi D., kjer ni postajališča šolskega avtobusa. Otrok bo zato moral do najbližjega postajališča hoditi peš skozi gozd in po cesti, ki nima pločnika in je neosvetljena, kar je zelo nevarno pozimi in v primeru slabega vremena. Oddaljenost od doma do postajališča je dva kilometra.

10.Sodišče je arbitrarno in neprepričljivo zavrnilo navedbe nasprotne udeleženke, da predlagatelj zanemarja otrokove potrebe. Predlagatelj v enem letu, odkar otrok živi pri predlagatelju, ni storil ničesar, da bi svoje urnike prilagodil otroku. Otroka ne vozi v šolo, niti ga ne pride iskat v šolo, razen ob sredah popoldne, ko je na CSD določen stik med otrokom in nasprotno udeleženko oziroma sedaj terapevtska obravnava. Če bi bil predlagatelj odgovoren starš, bi poskrbel, da bi otrok prihajal v šolo ob pričetku pouka in ne prezgodaj. Otrok se mora prilagajati predlagatelju glede prihoda v šolo, krivdo za svojo neodgovornost pa je predlagatelj prevalil na nasprotno udeleženko, ker ne dovoli prešolanja, s tem, da nasprotno udeleženko zaničuje in je do nje verbalno nasilen. Na ta način predlagatelj zastruplja odnos med otrokom in nasprotno udeleženko.

11.Pomanjkljive starševske kapacitete predlagatelja je potrdila sodna izvedenka v prvem postopku IV p 2381/2014, v katerem je sodišče skrbništvo otroka zaupalo nasprotni udeleženki. Pri predlagatelju se kaže maščevalnost. V preteklosti je predlagatelj z neplačevanjem preživnine spravil nasprotno udeleženko v osebni stečaj, do nje pa je bil tudi večkrat psihično in fizično nasilen. V letu 2014 je CSD zaradi nasilja predlagatelja nad nasprotno udeleženko, kateremu je bil priča otrok, pozval nasprotno udeleženko, da zaščiti otroka in se z njim izseli, ker bodo v nasprotnem otroka odvzeli in ga zaupali v varstvo in vzgojo tretji osebi.

12.Sodišče ni obravnavalo navedb nasprotne udeleženke o odtujevanju otroka s strani predlagatelja. Psihologinja E. E., ki na CSD otroku nudi terapevtsko podporo, je izpovedala, da je otrok pri predlagatelju pridobil škodljivo prepričanje, da je v redu, če nima stika z nasprotno udeleženko. Tudi sedanja predlagateljeva partnerka nima stika s svojim sinom. Predlagatelj od vsega začetka otroka seznanja z vsebino sodnih spisov, kar je za otroka škodljivo. Zaradi manipuliranja predlagatelja otrok ni zmožen podati svojega mnenja. Ob stikih deluje naučeno in indoktrinirano. V prisotnosti predlagatelja otrok ne sme pokazati naklonjenosti do nasprotne udeleženke3

13.Zaradi izrazito negativnega vpliva predlagatelja do otroka bi moralo sodišče pristopiti bolj proaktivno in postaviti sodnega izvedenca ter že prej določiti strokovno terapevtsko obravnavo otroku, da bi se čim prej zgradil odnos med nasprotno udeleženko in otrokom ter omejil škodljiv vpliv predlagatelja. Sodnica ne upošteva dejstva, da se je otrok od 24. 4. 2024 dalje postopoma odtujil od nasprotne udeleženke in je do nje vse bolj sovražno razpoložen.

14.Sodnica zadevo obravnava pristransko, kar dokazuje povzetek zapisa sodnice iz srečanja nasprotne udeleženke z otrokom z dne 3. 5. 2024, ko se je nasprotna udeleženka otroku večkrat opravičila za dejanje, otrok pa je povedal, da se je to že trikrat zgodilo, ni pa zapisano, da je bilo njuno srečanje čustveno intenzivno, vendar za oba razbremenjujoče in pozitivno po izmenjavi stališč glede dogodka z dne 24. 4. 2024, kar ju je znova čustveno zbližalo in sta vzpostavila pristen stik.4 Ob stiku je bila prisotna strokovna delavka F. F., ki je ugotovila, da na stiku otroka z nasprotno udeleženko pri otroku ni bilo zaznati stiske in nelagodja.

Odgovor na pritožbo

15.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

16.Pritožba ni utemeljena.

Glede kršitev pravil postopka

17.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

18.Sodišče prve stopnje je v 9. tč. sklepa povzelo razloge, zaradi katerih je bil otrok začasno dodeljen predlagatelju, kot to izhaja iz sklepa I Z 38/2024 z dne 11. 12. 2024, zato pritožba neutemeljeno očita sodnici, da bi morala tudi podrobno povzeti zapis srečanja nasprotne udeleženke z otrokom z dne 3. 5. 2024. Okoliščina, da sodnica ni odločila v skladu s pričakovanji nasprotne udeleženke, s tem, da je v sklepu navedla razloge, zaradi katerih je ugodila predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe, ne potrjujejo pritožbenih navedb o pristranskosti sodnice, zato tudi ni utemeljen predlog nasprotne udeleženke, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

19.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je podana bistvena kršitev postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do odločilnih dejstev nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje se je v sklepu v zadostni meri opredelilo do tistih relevantnih dejstev, ki so središčnega pomena za presojo navedb udeležencev glede (ne)utemeljenosti predloga za začasno prešolanje otroka in znotraj tega okvira glede starševskih sposobnosti udeležencev in glede odnosov med otrokom in nasprotno udeleženko od njunega konflikta dalje, ko stiki med njima potekajo pod nadzorom in sedaj v okviru terapevtske obravnave. Pri tem je treba upoštevati, da se je ista sodnica v sklepu II N 38/2024 z dne 11. 12. 2024, ki ga je pritožbeno sodišče potrdilo, na podlagi izvedbe številnih dokazov in razgovora z otrokom ter predvsem na podlagi mnenj CSD in zaslišanih strokovnih delavk CSD, določno opredelila do navedb, ki jih pritožba znova izpostavlja, tako glede zatrjevane prekomerne uporabe računalnika, indoktrinacije otroka s strani predlagatelja, šolskega uspeha v času bivanja otroka pri predlagatelju in razlogov, zaradi katerih otrok odklanja stike z nasprotno udeleženko.

Presoja pritožbenega sodišča

20.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.5

21.Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Sodna praksa je zadržana pri izdaji začasnih odredb, ko gre za prešolanje otroka pred odločitvijo o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.6 Ustavno sodišče je v zadevi U-I-28/24 pojasnilo, da dejstvo, da zadostuje že verjetnost, da je zahtevek utemeljen, ne pomeni, da sodišče lahko izda začasno odredbo, ne da bi sploh ugotavljalo, ali so podani razlogi zanjo, in ne da bi to svoje ravnanje tudi ustrezno obrazložilo, da navedeno še toliko bolj velja za začasne odredbe, s katerimi se odloča o družinskih sporih (o varstvu in vzgoji otroka),7 ki kljub svoji začasni naravi navadno ostajajo v pravni veljavi dalj časa, zaradi česar imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, da je zato toliko bolj pomembno, da se pri njih v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo, in da se odločitev sodišča tudi ustrezno obrazloži, ker je ta odločitev sodišča namreč kljub svoji začasni naravi takšna, da lahko močno in trajno prizadene ne samo interese pravdnih strank (staršev), temveč tudi interese in koristi otroka, ki po 56. členu Ustave uživa še prav posebno varstvo in skrb države.

22.Kljub zadržanosti sodne prakse pri izdaji teh začasnih odredb, se vendarle izkaže, da so ob upoštevanju in vrednotenju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera, izkazane predpostavke, ki kot vrednostni temelj izkazujejo ogroženost otroka in posledično utemeljenost začasne odredbe, s tem pa se udejanja načelo pravne enakosti.8

23.Protispisna je pritožbena trditev, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s strokovnim mnenjem CSD X.9 CSD X. je v mnenju z dne 10. 2. 2025 res zapisal, da ni pogojev za začasno prešolanje. V mnenju je pojasnil, da je šola v razburkani družinski situaciji za otroka edina stalnica, da so pogoste spremembe za otroka stresne in da je treba zagotoviti, da bo to za otroka zadnja sprememba. V zvezi s tem mnenjem je treba upoštevati, da je bilo mnenje izdelano med šolskim letom, ko je izrazito neprimeren čas za prešolanje, da je v času, ko je bil otrok v varstvu in vzgoji pri nasprotni udeleženki, že zamenjal tri šole in da je CSD X. v mnenju z dne 14. 5. 2025 predlagal drugače in sicer, da "bi bilo smiselno otroka prešolati s 1. 9. 2025.10 V tem mnenju je CSD pojasnil razloge za tak (spremenjen) predlog, v katerih je v ospredju ugotovitev, da otrok zavrača stike z nasprotno udeleženko11

in da ne bi bilo v korist otroka, če bi zanj skrbela nasprotna udeleženka, s tem, da je CSD opravil razgovore z udeležencema in otrokom, ki je izrazil željo, da bi živel pri predlagatelju in obiskoval OŠ B., upošteval pa je tudi poročilo šole, iz katerega izhaja, da je otrok "velikokrat zaspan in utrujen, da prihaja v šolo zelo zgodaj, okrog šeste ure zjutraj, da večkrat pove, da je utrujen in zaspan, kar je moč opaziti, ker se pogosto zgodi, da v jutranjem varstvu zaspi, da otroku zagotovo pot povzroča večji napor, da v šoli preživi veliko časa, da je za otroka zdravo, če se šola v kraju, kjer dejansko živi...." Otrokova razredničarka je pri opisu teh dejstev, ki so jih navedli učitelji, ki poučujejo otroka, še dodala, da otrok zaradi teh okoliščin "ne deluje, da bi zaradi tega imel kakršnokoli stisko", pa vendar ni nobenega dvoma, da zgodnji prihodi in pozni odhodi iz šole,

s tem, da vožnja brez zastojev v eno smer predstavlja štirideset minut vožnje, pomenijo za otroka zelo veliko obremenitev. Vsa ta dejstva sta na zaslišanju dodatno potrdili strokovni delavki CSD, zato so prepričljive in dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da otrok v socialno okolje na A., kjer obiskuje OŠ A. in živi nasprotna udeleženka, ni pretirano vpet, da otrok izraža pristno željo, da bi živel pri predlagatelju in obiskoval OŠ B. - kar je prepričljivo pojasnil tudi v neformalnem pogovoru s sodnico in ob tem izpostavil, da je bilo preteklo šolsko leto zanj zelo naporno zaradi zgodnjega zbujanja, čakanja na pouk in voženj - da otrok zaradi prešolanja ne bo v stiski,

da otrok že eno leto zavrača stike z nasprotno udeleženko, kar pomeni, da bo za vzpostavitev odnosa otroka z nasprotno udeleženko potreben daljši čas in trud, s tem, da je strokovna delavka CSD E. E. na zaslišanju pojasnila,

da je razlog zaradi katerega otrok zavrača stike z nasprotno udeleženko tudi v tem, ker je otroka strah, da bo moral zopet živeti z nasprotno udeleženko.

Iz mnenj CSD Y. in CSD X. izhaja, da se je otrok v sedanje okolje dobro vživel, da predlagatelju zaupa in sledi njegovim navodilom, prav tako niso ugotovili težav, ki bi bile povezane z neprimernimi vzgojnimi vzorci predlagatelja, ki jih nasprotna udeleženka znova izpostavlja v pritožbi,

na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo v sklepu, s katerim je otroka začasno dodelilo v varstvo in vzgojo predlagatelju, zato se nasprotna udeleženka tudi neutemeljeno sklicuje na ugotovitve izvedenke iz postopka IV P 2381/2014, v katerem je sodišče otroka njej zaupalo v varstvo in vzgojo.

V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi predlagatelj preprečeval stike ali da se ne bi držal dogovora o stikih, ki so bili določeni pod nadzorom CSD. Tudi CSD ugotavlja, da odtujevanja s strani predlagatelja ne prepoznava in da otrok deluje v smeri, da bi bil njegov glas slišan, zato skuša pridobiti informacije o aktualnih postopkih, tako pri predlagatelju kot pri nasprotni udeleženki na stikih in želi zagotovilo, da bo odločeno po njegovih željah.

Nasprotna udeleženka trdi, da je otroku v korist, da ostaja po pouku v šoli in da prihaja zgodaj zjutraj v šolo, ker se lahko druži s sošolci in naredi šolske obveznosti. Sodišče prve stopnje se je do teh navedb pravilno opredelilo, s tem, ko je pojasnilo, da otrok vsakodnevno veliko časa porabi za naporne vožnje, kar je povezano z zgodnjim vstajanjem, kar otroku povzroča utrujenost in težave pri učenju, kar lahko vpliva na njegovo šolsko delo. Glede socializacije, ki jo izpostavlja pritožba, pa je bil ugotovljen pozitiven premik pri otroku in sicer v zadnjem šolskem letu, ko je otrok v varstvu in vzgoji pri predlagatelju, prav tako je bilo na podlagi izjave otroka ugotovljeno, da ne prihaja v novo/neznano šolsko okolje, na podlagi pojasnil strokovne delavke CSD G. G. pa tudi, da ni bojazni, da OŠ B. ne bi zagotovila vseh tistih programov, kot izhajajo iz odločbe o usmeritvi otroka.

E. E. je izpovedala, da je otrok začel zavračati stike, predlagatelj pa ga je pri tem podprl, vendar je zatem pojasnila, da zavračanje stikov večinoma temelji na otrokovih slabih izkušnjah z nasprotno udeleženko in da ta odpor ohranja njegova trma kot osebnostna lastnost in da so izkazani elementi psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad otrokom in da je otrok omenjal tudi fizično nasilje.

Neutemeljene so, iz že obrazloženih razlogov pritožbene trditve, da ima glavni interes za prešolanje predlagatelj, ki želi sebe in svojo partnerko razbremeniti voženj v šolo in iz šole ter svoje odgovornosti za slabši šolski uspeh otroka in če bi bil predlagatelj odgovoren starš, bi poskrbel, da bi otrok prihajal v šolo ob pričetku pouka in ne prezgodaj, pri tem pa nasprotna udeleženka spregleda ugotovitve sodišča, da ima predlagatelj fiksen delavni čas.

Sodišče prve stopnje ni prezrlo, da trenutno v vasi, kjer živi otrok, ni postajališča šolskega avtobusa in da je do najbližjega postajališča en kilometer, pri tem pa je utemeljeno sledilo navedbam predlagatelja, na kakšen način bo zagotovil prevoze otroka v šolo, s tem, da bodo vožnje v OŠ B. bistveno krajše.

Odločitev pritožbenega sodišča

30.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

31.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev (šesti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 56

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.