Jedro

Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep, izdan dne 18. 12. 2023, s katerim je ustavilo zoper nasprotno udeleženko po uradni dolžnosti začet postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Izpostavlja, da po določbi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje in navaja, da lahko zavrže pritožbo le senat sodišča prve stopnje, iz uvoda izpodbijanega sklepa in podpisa sklepa pa izhaja, da je sklep izdala in podpisala sodnica in ne senat, zato je izpodbijani sklep nezakonit in brezpredmeten. Zgrešena in nepravilna je tudi navedba v V. točki obrazložitve, da se pritožba zavrže zaradi neizkazanega pravnega interesa kot nedovoljena, saj je v pritožbi poudarila in zelo jasno navedla, da ji je ta ″sprevržen‶ postopek drastično načel zdravje, kar tudi opisuje. Navaja, da je v pritožbi tudi poudarila, da je odvzem poslovne sposobnosti oziroma postavitev pod skrbništvo skrajni ukrep in da gre za posebne primere na področjih, kjer človek res ni sposoben sam poskrbeti zase, zato je šlo v tem postopku nedvomno za zelo grobo kršitev človekovih pravic, na kar je opozarjala od same sprožitve postopka in se od samega začetka z njim ni strinjala. Navaja, da se glede na to, da se zaradi ustavitve postopka na ponovnem naroku 18. 12. 2023 ni smelo ugotavljati, v katerih sodnih in če, tudi v katerih upravnih postopkih nasprotna udeleženka vlaga vloge in določneje opredeli vloge, iz katerih se odraža po izvedenki ugotovljeno motnjo, ki vpliva na njeno zmožnost razsojanja do te mere, da si s sprožanjem postopkov povzroča škodo, kot je naložilo višje sodišče v sklepu z dne 26. 7. 2023, pritožnica zahteva, da se obravnavata obe njeni pritožbi, tako z dne 28. 1. 2024, kot tudi predmetna pritožba in naj pritožbeno sodišče pritožbama ugodi ter zahteva od sodišča prve stopnje, da na ponovnem naroku ugotovi, kar je bilo naloženo v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča in naj izvedenka pojasni, iz katerih vlog izhaja, da je shizofrenik in kverulant, kar so težke, neresnične diagnoze in obtožbe, narok pa naj se snema. Meni, da je zato sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa nezakonito zavrglo njeno pritožbo. Navaja še, da je brezpredmeten tudi sklep z dne 9. 2. 2023, saj oprostitve plačila sodne takse za pritožbo ni predlagala, vezano na ta sklep in v njem navedeno odločbo brezplačne pravne pomoči pa povzema tudi dopis njene pooblaščenke sodišču v kazenski zadevi.

3.V odgovoru na pritožbo se zakoniti udeleženec smiselno zavzema za zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je kot nedovoljeno zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep o ustavitvi po uradni dolžnosti začetega postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

6.Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je nepravdni postopek, v katerem se po določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če zakon ne določa drugače. ZNP-1 ima glede sestave sodišča posebno določbo. Tako je v prvem odstavku 20. člena ZNP-1 določeno, da na prvi stopnji vodi postopek in izdaja odločbe sodnik posameznik. Zato s tem, ko je izpodbijano odločbo izdala in tudi podpisala sodnica posameznica in ne senat, sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka in s tem tudi smiselno očitana kršitev postopka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni podana.

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom tega člena, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1, pritožbo nasprotne udeleženke zavrglo kot nedovoljeno, ker je zaključilo, da nasprotna udeleženka za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil postopek za njeno postavitev pod skrbništvo ustavljen, nima pravnega interesa. ZNP-1 v členih 33 do 36 vsebinsko ureja le osnovne določbe o pritožbi kot rednem pravnem sredstvu, zato se je glede na določbo 42. člena ZNP-1 ob smiselni uporabi pravil ZPP glede dopustnosti pritožbe pravilno oprlo na zgoraj navedeno določbo ZPP.

8.Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka oziroma udeleženec postopka, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist glede na vsebino postopka, da bi se torej njen pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.

9.Pritožba vsebinsko ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: da je nasprotna udeleženka ves čas postopka nasprotovala postavitvi pod skrbništvo in določitvi skrbnika in vztrajala, da je sama sposobna skrbeti za svoje pravice in interese in se obračati na pravne strokovnjake; da se je zato zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 12.4. 2023 tudi pritožila; da je po ugoditvi pritožbi in razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji, na naroku pred sodiščem prve stopnje 18. 12. 2023 predlagala, da naj se postopek za postavitev pod skrbništvo ustavi; da je njena pooblaščenka na naroku tudi navedla, da se nasprotna udeleženka zna obrniti na odvetnika, kadar je to potrebno in je sklenila tudi posebno zavarovanje, po katerem je upravičena koristiti nasvete pravnih strokovnjakov. Njenemu predlogu za ustavitev postopka je bilo s sklepom 18. 12. 2023 ugodeno in postopek ustavljen, kar pomeni, da nasprotna udeleženka ni postavljena pod skrbništvo, za kar se je tudi po pritožbenih navedbah že od začetka postopka tudi sama zavzemala, v pritožbi pa tudi ne navaja nasprotnega. Ob obrazloženem ji odločitev na pritožbeni stopnji o njeni pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka glede na namen predmetnega postopka ne bi mogla prinesti pravne koristi.

10.S pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje, kakšne posledice ji je pustil postopek, ki ga je doživljala kot grobo kršitev človekovih pravic, ob zgoraj obrazloženem ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje. Sklep z dne 9. 2. 2024 pa ni predmet pritožbenega preizkusa, prav tako kot tudi ne odločanje o brezplačni pravni pomoči, kar oboje pritožnica tudi omenja v pritožbi.

11.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Zato je sodišče druge stopnje po tem, ko ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Ustavitev postopka je na naroku obrazloženo predlagala tudi njena pooblaščenka - zapisnik o naroku z dne 18. 12. 2023 v spisu.

2Iz spisovnih podatkov izhaja, da gre za sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu za taksno oprostitev.