Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom so dedinje D.P., M.R.P. in T.P.P., ki ne priznavajo veljavnosti zapustničine oporoke z dne 11.4.2007, napotene ne pravdo zaradi izpodbijanja te oporoke.
Pritožujeta se M.R.P. in T.P.P.. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku predvidene pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sklepa. Menita, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker zapuščinsko sodišče o veljavnosti oporoke lahko sámo odloči in pogoji za prekinitev postopka niso podani. Menita tudi, da bi sodišče na pravdo moralo napotiti sodediče, ki zatrjujejo, da je oporoka veljavna. Trdita, da je izpodbijani sklep preuranjen.
Pritožba ni utemeljena.
V primeru, ko so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. čl. Zakona o dedovanju). Med strankami je sporna zapustničina oporočna sposobnost in dejstvo, kdo je oporoko podpisal. Ni mogoče pritrditi pritožnicama, da bi o veljavnosti oporoke lahko odločilo zapuščinsko sodišče sámo, saj ne gre za spor o uporabi prava, ampak so sporna dejstva, ki vplivajo na veljavnost oporoke in s tem pravico do dediščine (prva točka drugega odstavka 210. čl. Zakona o dedovanju).
Testirala je oseba, katere oporočna sposobnost se domneva, ker je stara več kot 15 let (59. čl. Zakona o dedovanju). Oporoka je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon (63. in 64. čl. Zakona o dedovanju). Njeno razveljavitev zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; seveda, če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati. Interes za dokazovanje dejstva, da zapustnica v času sestave oporoke ni bila oporočno sposobna, da oporoke ni podpisala in da oporoke nista podpisali oporočni priči, imajo dediči, ki oporoke ne priznavajo, zato bo sporna dejstva mogoče šteti za priznana samo v primeru pasivnosti teh dedičev.
Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožba zavrnjena (druga točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).