Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep z dne 2. 7. 2014 o tem, da se tožnika oprosti plačila sodne takse (567 EUR) in mu naložilo v plačilo takso v znesku 1134 EUR, pod pretnjo domneve umika tožbe, in sicer po 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da mora stranka, ki v izjavi o premoženjskem stanju navede neresnične podatke, plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.
2. Tožnik se zoper sklep pritožuje, izraža ogorčenje nad tem, da se mu očita goljufanje in laganje, s čimer se po njegovem napada tujo sodno oblast, saj pravi, da je član Višjega sodišča v Luksemburgu. Po smislu navaja, da ni lastnik nepremičnine, kot to kažejo podatki GURS, saj je to družba A. A. k. d., ta pa je izdala služnost za 30 let. Nadalje v zvezi s tem navaja, da si je vrednost nepremičnine sodišče izmislilo, saj jo je izvedenec ocenil na 34.600 EUR. Sklene z navedbo svoje ocene, da se mu sodnica maščuje, ker je vložil ovadbo zoper sodnika ...
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji odločitvi utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - iz zemljiške knjige, po kateri je povzelo, da je tožnik lastnik oz. solastnik več nepremičnin (točka 3 na strani 2 in 3 izpodbijanega sklepa), glede vrednosti le-teh pa se je oprlo na informativne javno dostopne vrednosti GURS. Katera od nepremičnin, ki jih navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, naj bi ne bila njegova, pač pa od komaditne družbe z njegovim imenom, tožnik niti ne pove, prav tako logično ne poveže svojega očitka, da naj bi bila neka njegova nepremičnina vredna „samo 34.600 EUR“, z zaključkom sodišča, da njegovo uradno izkazano premoženje bistveno presega mejni znesek 13.780 EUR in zlahka omogoča plačilo dolžne sodne takse. Vsa ostala izvajanja tožnika, tako glede domnevnega napada na tujo sodno vejo oblasti, kot tudi glede domnevnega maščevanja sodnice, nimajo zveze ne z dejansko ne s pravno podlago izpodbijanega sklepa.
5. Ta je torej pravilen in zakonit (13. čl. ZST-1), pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).