Jedro

Presoja o dovoljenosti revizije samega tožnika in o pravočasnosti kasnejše revizije njegovega pooblaščenca.

Izrek

Revizija samega tožnika in revizija njegovega pooblaščenca se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sodne poravnave, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 1. 2004 v zadevi P 1846/2003-III pri istem sodišču, ter še odločilo o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Proti drugostopenjski sodbi je tožnik sam vložil tako imenovano laično revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb, podrejeno pa ugoditev tožbenemu zahtevku.

4. Po prejemu sklepa s pozivom za predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa je revizijo vložil tudi tožnikov pooblaščenec - odvetnik, ki pravočasnost te revizije utemeljuje s spoštovanjem roka iz navedenega sklepa, se predstavlja kot zakoniti pravni zastopnik v smislu 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), uveljavlja iste revizijske razloge in postavlja enak revizijski predlog, pa tudi sicer vsebinsko pomeni skoraj dobeseden predpis (z neprimernimi izrazi vred) tožnikove laične revizije.

5. Reviziji sta bili dostavljeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročeni toženki, ki ni vložila revizijskega odgovora.

6. Revizija samega tožnika ni dovoljena, revizija njegovega pooblaščenca pa je prepozna.

7. V primerjavi s pritožbo, ki je redno pravno sredstvo proti nepravnomočni prvostopenjski sodbi, je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi. Zato zakon zanjo določa strožje pogoje in številne omejitve. V tretjem odstavku 86. člena ZPP je določeno, da lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Gre za omejitev strankine postulacijske sposobnosti. Edina izjema od tega pravila je določena za primer, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Revizijo, ki jo vloži stranka sama, mora sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zaradi njene nedovoljenosti zavreči. 8. Tožnik sam je sicer revizijo vložil v okviru 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, vendar ni izkazal obstoja svoje postulacijske sposobnosti za opravo tega pravdnega dejanja. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z 11. 5. 2006 pozvalo, da mora v 15 dneh predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. V razlogih je pojasnilo, da je bil tožnik ves čas postopka brez pooblaščenca, navedlo že omenjene zakonske določbe in tudi razložilo, da bo v primeru tožnikove nepredložitve zahtevanega potrdila revizijo zavrglo. Čeprav tožnik ni ravnal v skladu s sklepom in ni predložil zahtevanega potrdila, prvostopenjsko sodišče njegove revizije ni zavrglo, pač pa jo je skupaj s kasneje vloženo revizijo tožnikovega novega pooblaščenca predložilo revizijskemu sodišču. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila izdaja navedenega sklepa nepotrebna, saj je že dalj časa uveljavljeno stališče sodne prakse, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s 26. 6. 2002). Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je tožnikovo laično revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo revizijsko sodišče. 9. Tožnik je drugostopenjsko sodbo prejel 8. 4. 2006, njegov pooblaščenec pa je novo revizijo vložil 1. 6. 2006, torej po preteku 30-dnevnega roka iz že omenjenega prvega odstavka 367. člena ZPP. Gre za z zakonom določen rok, ki ga ni mogoče podaljšati, saj so podaljšljivi le sodno določeni roki (primerjaj 110. člen ZPP). Zato je zmotno stališče, da je revizija pravočasna zato, ker je vložena v okviru 15-dnevnega roka iz sklepa z 11. 5. 2006. Poleg tega je bilo tožniku z omenjenim sklepom naloženo drugo ravnanje, in sicer že omenjena predložitev potrdila, da je opravil pravniški državni izpit. 10. Nerazumljive so tožnikove trditve, da naj bi bil odvetnik njegov zakoniti pravni zastopnik v skladu z 81. členom ZPP. Določbe tega člena urejajo drugačne situacije, kot je v tej pravdni zadevi. Kdaj in koga ima stranka za zakonitega zastopnika, določa zakon (na primer za mladoletne fizične osebe, za pravne osebe in v drugih primerih). Odvetnik stranke pa ni njen zakoniti zastopnik, pač pa pogodbeni zastopnik, saj je njuno notranje razmerje urejeno s pogodbo o zastopanju, navzven pa je razvidno s pooblastilom.

11. Revizijsko sodišče je revizijo tožnikovega pooblaščenca zaradi zamude roka za vložitev revizije zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.