Jedro

Sprememba teh okoliščin mora biti bistvena, saj vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah. Sodišče mora v prvi fazi ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile (ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju o spremembi preživnine). Šele če se to potrdi, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine, pri čemer mora tej v drugi fazi ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine (potrebe mld. otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev - staršev) in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo primarni predlog predlagateljice na zvišanje preživnine na 400,00 EUR mesečno (I. točka izreka), delno ugodilo podrednemu predlogu predlagateljice tako, da je spremenilo sklep Okrožnega sodišča v Celju III N 589/2019 z dne 13. 1. 2021 v III. točki izreka in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan za mladoletno A. A., poleg preživnine v višini 200,00 EUR plačevati še večje izdatke, in sicer nakup šolskih potrebščin na začetku šolskega leta, šolski izleti oziroma ekskurzije, drugi večji šolski stroški in drugi večji nujni izredni stroški, do polovice (II. točka izreka), v preostalem je zavrnilo podredni predlog, in sicer v delu, ki se nanaša na zvišanje mesečne preživnine na 300,00 EUR mesečno (III. točka izreka), ter odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Smiselno izpodbija I., III. in IV. točko izreka napadenega sklepa.

Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da je preživninsko breme predlagateljice previsoko določilo. Kajti trenutno valorizirana preživnina, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec, znaša 241,13 EUR, potrebe mladoletnega otroka pa znašajo 465,00 EUR mesečno, sama pa prejema izjemno nizke prejemke (iz naslova denarne socialne pomoči in otroškega dodatka), skupno v višini 500,00 EUR mesečno, kar komaj zadostuje za osnovno preživetje obeh družinskih članic. Nasprotni udeleženec tudi ni izkazal aktivnega iskanja zaposlitve, niti ni izkazal, da ne bi mogel pridobivati višjih prihodkov. Sodišče tudi ni ovrednotilo nedenarnega prispevka matere (predlagateljice), ki ga izvaja s tem, ko ji je mladoletna hčerka v celoti zaupana v varstvo in vzgojo, zaradi česar je tudi na njej večje breme za vsakodnevno skrb za otroka. Zatrjuje, da se je življenjska situacija mladoletne A. A. bistveno spremenila, saj je iz vrtca prišla v osnovno šolo, s čimer so povezani tudi višji stroški. Sodišču prve stopnje očita protislovje, saj je samo priznalo, da so nastopili novi stroški (interesne dejavnosti, šola, ekskurzije), po drugi strani pa ne priznava višjih potreb otroka. Sklicuje se na judikate, v skladu s katerimi mora vsak starš prispevati k preživljanju otroka po svojih zmožnostih. Nasprotni udeleženec je v preteklosti večkrat zamujal s plačevanjem preživnine in izrednih stroškov. Prvostopenjskemu sodišču očita pomanjkljivo obrazložitev sklepa, zlasti zakaj ob ugotovljeni višini stroškov 465,00 EUR ni naložilo višje preživnine nasprotnemu udeležencu in zakaj ne sledi predlagateljičini obrazložitvi o njenem slabem finančnem stanju in zakaj zavrača višjo preživnino. Prvostopenjskemu sodišču očita tudi napačno uporabo materialnega prava, ker je uporabilo matematično namesto vrednostno metodo določanja preživnine, pri čemer ni upoštevalo dejstva, da je mladoletna hčerka zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici. Sodišče prve stopnje je tudi napačno med prihodke predlagateljice štelo otroški dodatek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zvišanju preživnine. Pri tem je v 7. in 9. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da materialnopravno podlago za odločitev predstavlja določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. Sprememba teh okoliščin mora biti bistvena, saj vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine.

V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah. Sodišče mora v prvi fazi ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile (ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju o spremembi preživnine).

Šele če se to potrdi, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine, pri čemer mora tej v drugi fazi ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine (potrebe mld. otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev - staršev) in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

8.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša zakonca in starša mladoletne hčere A. A., ki je bila v času odločanja sodišča prve stopnje stara 8 let. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 13. 1. 2021 je bila mladoletna A. A., takrat stara 4 leta, zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom so bili določeni stiki po dogovoru, ker je bil pogosto na delu v tujini, prav tako pa mesečna preživnina v višini 200,00 EUR, ki je trenutno valorizirana na 241,13 EUR.

9.Predlagateljica je predlog za zvišanje preživnine utemeljevala z večjimi preživninskimi potrebami mladoletne A. A., sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da se njene potrebe niso bistveno povečale, saj je bila ob izdaji prvotnega sklepa o določitvi preživnine stara 4 leta in so njene potrebe takrat znašale približno 420,00 EUR, v času izdaje izpodbijanega sklepa pa je bila stara 8 let, njene skupne potrebe pa so znašale približno 495,00 EUR mesečno (10. in 15. točka izpodbijanega sklepa, kar niti ni pritožbeno sporno). Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da se potrebe mladoletne A. A. niso bistveno spremenile (15. točka obrazložitve), prav tako pa se niso bistveno spremenili prihodki udeležencev postopka (19. točka obrazložitve), zato je predlog za zvišanje preživnine zavrnilo, razen v delu, v katerem je nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora poleg že določene preživnine v sklepu Okrožnega sodišča v Celju III N 589/2019 z dne 13. 1. 2021 v višini 200,00 EUR mesečno (valorizirano na 241,00 EUR mesečno) do polovice prispevati tudi k večjim izrednim stroškom mladoletne A. A., in sicer za nakup šolskih potrebščin na začetku šolskega leta, šolske izlete oziroma ekskurzije ter večje šolske stroške in druge nujne izredne stroške (III. točka izreka, ki ni pritožbeno sporna).

10.Izpodbijani sklep torej ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, saj je nosilni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za zvišanje preživnine ta, da se niso bistveno spremenile niti potrebe mld. A. A. niti pridobitne zmožnosti udeležencev postopka (njenih staršev). Pritožbene navedbe o kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so torej neutemeljene.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so se od prve določitve preživnine bistveno povečale potrebe mld. A. A., ki je prej obiskovala vrtec, sedaj pa obiskuje osnovno šolo. Sodišče prve stopnje je v 13., 14. in 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, zakaj je na podlagi zaslišanja predlagateljice in listinskih dokazov v spisu ocenilo, da znašajo potrebe mld. A. A. 495,00 oziroma 465,00 EUR mesečno (kar nenazadnje niti ni pritožbeno sporno). Glede na to, da so njene potrebe ob prvotni določitvi preživnine znašale 420,00 EUR, pri čemer je valorizirana vrednost zneska 420,00 EUR ob odločanju sodišča prve stopnje (marca 2025) znašala 515,34 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se potrebe mld. A. A. niso bistveno spremenile (pravzaprav so se celo malenkost znižale).

12.Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjski oceni, da v obravnavani zadevi za zvišanje preživnine ni pogojev, ker se niso niti bistveno zvišale potrebe mladoletne A. A. niti se niso bistveno zvišali prihodki udeležencev postopka - njenih staršev). Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi prešlo na drugo fazo odločanja o spremembi preživnine, t.j. da bi ponovno določilo preživnino ob upoštevanju potreb mladoletne A. A. in zmožnosti udeležencev postopka. Posledično so neutemeljena vsa pritožbena navajanja, ki se nanašajo na drugo fazo odločanja o zvišanju preživnine (npr. očitki, da sodišče prve stopnje med prihodke predlagateljice ne bi smelo šteti otroškega dodatka, očitki, da ni ovrednotilo njenega nedenarnega prispevka v obliki skrbi za vzgojo in varstvo mld. A. A. ipd.). Prav tako je pravno nepomembna okoliščina, da je nasprotni udeleženec v preteklosti zamujal s plačevanjem preživnine (to je lahko kvečjemu razlog za vložitev predloga za izvršbo).

13.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi mld. otroka, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Predlagateljica v uvodu pritožbe sicer zapiše, da izpodbija napadeni sklep v celoti, vendar iz same vsebine pritožbe izhaja, da ne nasprotuje II. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katero je bilo njenemu podrednemu predlogu delno ugodeno.

2VSRS sklep II Ips 26/2017z dne 11.05.2017, VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14.07.2016.

3VSRS sklep II Ips 26/2017z dne 11.05.2017, VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14.07.2016.

4VSRS sklep II Ips 26/2017z dne 11.05.2017, VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14.07.2016.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42, 101 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197,197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.