Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj (oče) in nasprotna udeleženka (mati) sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki se jima je 13. 3. 2019 rodila hčerka A. A. Njuna življenjska skupnost je razpadla, ko se je mati v januarju 2020 odselila iz skupnega prebivališča na naslovu očeta k svojim staršem v Kamnik. Pred CSD Kamnik sta se uspela dogovoriti glede začasne ureditve stikov tako, da je mld. A. A.izmenično po en teden pri vsakem od staršev. Nista se uspela dogovoriti glede vzgoje in varstva otroka, bodočih stikov in preživnine.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom mld. A. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (I. točka izreka). Stalno prebivališče in naslov za vročanje pošte mld. A. A. je določilo na naslovu očeta (II. točka izreka). Odločilo je tudi o načinu izvedbe skupnega starševstva (III. točka izreka) ter preživnini (IV. točka izreka). Kar je oče zahteval več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo, predlog matere B. B. pa je zavrnilo v celoti (V. in VI. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. V zvezi s sklepom višjega sodišča nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: - Ali je v obravnavanem primeru glede na določen obseg stikov sploh mogoče govoriti o skupnem starševstvu; - Ali so kriteriji, ki jih je dodatno navedlo in upoštevalo Višje sodišče in se sicer nanašajo na sposobnosti in primernost posameznega starša za varstvo in vzgojo otroka, ob dejstvu da sta starša ugotovljeno enako primerna za varstvo in vzgojo, lahko pravna podlaga za določitev naslova stalnega bivališča; - Ali je Višje sodišče z upoštevanjem oziroma dodatnim navajanjem kriterijev, ki sicer iz sodbe sodišča prve stopnje izrecno ne izhajajo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in kršilo pravico NU do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave; - Kateri so odločilni kriteriji na podlagi katerih je v primeru skupnega starševstva oziroma enake sposobnosti obeh staršev za varstvo in vzgojo mogoče določiti naslov stalnega bivališča; - Ali je vpetost v okolje, ki je posledica začasne odreditve stikov, lahko podlaga za končno odločitev o tem, komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo oziroma za določitev stalnega prebivališče, ki ima dejansko enak učinek in posledice, kot dodelitev otroka enemu staršu; - Ali je sodišče s tem, ko je odločitev o stalnem prebivališču otroka utemeljilo na začasni ureditvi bivanja otroka med trajanjem postopka ter posledicah te ureditve zagrešilo bistveno kršitev postopka in kršilo roditeljsko pravico NU; - Ali je določitev stalnega bivališča na naslovu očeta na podlagi zatečenega stanja nedopustno posegla v roditeljsko pravico NU, zlasti v pravico do soodločanja o kraju otrokovega prebivališča ?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).