Jedro

Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I. spremeni tako, da se znesek 180,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR.

II.V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče delno ugodilo predlogu predlagatelja A. A. (nadalje oče) in mesečno preživninsko obveznost za otroka B. B. (nadalje otrok) iz zneska 232,81 EUR znižalo na znesek 180,00 EUR mesečno (točka I. izreka). V presežku je predlog za znižanje preživnine na znesek 150,00 EUR mesečno zavrnilo (točka II. izreka). V celoti pa je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za zvišanje preživnine za otroka iz zneska 232,81 EUR na 300,00 EUR mesečno (točka III. izreka). V odločbi o stroških postopka je odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka (točka IV. izreka).

2.Prvostopni sklep v točki I. in III. izreka izpodbijata nasprotna udeleženka in njena mati C. C. zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Osrednji očitek pritožbe je, da glede na povečanje potreb otroka tudi ob dejstvu, da je oče otroka, zraven B. B., dolžan preživljati še dva otroka iz nove partnerske zveze, ni razloga za znižanje preživnine. Pri tem je potrebno upoštevati, da je oče otroka sam pustil zaposlitev kuharja v Republiki Avstriji, kjer je zaslužil precej več, kot prejema sedaj plače, pri gospodarski družbi X d.o.o.. Prej je zaslužil nekaj čez 1.600,00 EUR zdaj pa prejema plačo 1.200,00 EUR. Zraven tega pa oče otrok lahko pridobiva tudi nekaj dohodkov z delom na kmetiji svojih staršev, zlasti pa z deli s kmetijsko mehanizacijo na drugih kmetijah, kar je poprej tudi počel in še sedaj počne. Oče otrok je še mlad in sposoben za delo. Mati otrok pa ima zraven B. B. tudi obveznost preživljati še enega otroka starega 8 let. Zraven tega B. B. živi pri materi, ki zraven preživljanja otroka, skrbi tudi za njegovo varstvo in vzgojo. Pritožbenemu sodišču predlaga zvišanje preživnine na znesek 300,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo oče otroka prereka pritožbena izvajanja in navaja, da so premoženjske razmere (zaslužki) družine predlagatelja dosti nižje kot družine, v kateri živi B. B. skupaj z mamo. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.

6.Ni sporno, da je predlagatelj oče B. B. in da je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 152/2013 z dne 14. 3. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 666/2014 z dne 8. 7. 2014 dolžan za otroka plačevati preživnino v znesku 180,00 EUR, sedaj valorizirano na znesek 232,81 EUR mesečno. Potrebe otroka so z navedenima sodbama ocenjene na 480,00 EUR mesečno, z izpodbijanim sklepom pa na 512,00 EUR mesečno, kar pomeni, da se potrebe otroka kljub dejstvu, da je takrat otrok hodil v vrtec in bil star 4 leta, sedaj pa zaključuje osnovno šolo oziroma začenja srednjo šolo, niso toliko povečale, da predstavljajo razlog za spremembo višine preživnine po določbi 197. člena DZ, kot pravilno zaključuje že prvostopno sodišče. So se pa spremenile zmožnosti očeta za plačilo preživnine in to na slabše, ker je oče zraven B. B., dolžan preživljati še dve hčeri rojeni v letu 2020 in 2022. Zraven tega pa sedaj kot pomožni delavec prejema mesečno plačo okrog 1.200,00 EUR, poprej pa je kot kuhar v Republiki Avstriji zaslužil 1.650,00 EUR mesečno. Na drugi strani pa je tudi mati B. B. dolžna zraven B. B. preživljati še sina Č. Č., starega 8 let, ki obiskuje osnovno šolo. So se pa tudi nekoliko izboljšale njene premoženjske razmere, ker sedaj prejema plačo okrog 1.900,00 EUR mesečno, poprej pa je zaslužila okrog 1.200,00 EUR mesečno. Izhajajoč iz takih ugotovitev tudi po presoji pritožbenega sodišča obstajajo v toliko na slabše spremenjene zmožnosti očeta za plačilo preživnine, da te narekujejo znižanje preživnine na znesek 200,00 EUR mesečno, ne pa na znesek 180,00 EUR, kot je presodilo prvostopno sodišče. Zraven premoženjskih razmer je pri očetu otrok potrebno upoštevati dejstvo, da je star 40 let in delavno sposoben, kar pomeni, da si mora v največji možni meri prizadevati za koristi otroka.

7.Zaradi navedenih razlogov za znižanje preživnine ni pritrditi pritožbenim izvajanjem v smeri zvišanja preživnine.

8.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

9.Nasprotna udeleženka je s pritožbo sicer delno uspela, ker pa njen pritožbeni uspeh ni bistven (20,00 EUR znaša njen pritožbeni uspeh glede zahtevka na znižanje preživnine, z zahtevkom na zvišanje preživnine pa ni uspela) sama krije svoje pritožbene stroške. Predlagatelj z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve, zato sam krije svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.