Jedro

Po določilu 2. odstavka 58. člena ZTLR je eden izmed razlogov za prenehanje stvarne služnosti tudi, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari. Za oceno, ali je do takih sprememb dejansko prišlo, pa je potrebno ugotoviti in upoštevati način izvrševanja oz. vsebino priposestvovane služnostne pravice pravnega prednika, nato ugotoviti, kako je novi lastnik (toženec) izkoriščal kupljeno parcelo in šele nato, kako je vplivala fizična združitev njegovih drugih dveh parcel na to izkoriščanje.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavita (4. in 5. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje in s tem v zvezi sodbe sodišča druge stopnje) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo še preostalemu delu tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki je zahtevala: izstavitev ustrezne listine za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po obstoječi poti v dolžini cca 70 m in širini 3 m, vse na v izreku določenih parcelah tožencev; odstranitev postavljene prepreke na služnostini poti in dopustitev nemotene hoje in vožnje, ter opustitev posegov, s katerimi bi se preprečevalo izvrševanje služnostne pravice. Toženo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov. Zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek na ukinitev te služnostne pravice hoje in vožnje. Obe pravdni stranki sta se pritožili, vendar je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka vlagata A.U. in H.U. (v nadaljevanju tožeča stranka) revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter obe sodbi spremeni tako, da ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe. Služnostna pravica hoje in vožnje je v svojem nastanku opredeljena z določeno gospodarsko potrebo gospodujoče nepremičnine. Če se ta potreba spremeni, vpliva to tudi na služnostno pravico. Služnost morda za prvotno gospodujočo nepremičnino sploh ni več potrebna, ali pa ostane potrebna za neko drugo nepremičnino. To pa pomeni, da je razlog, zakaj je bila služnost ustanovljena, odpadel (2.odstavek 58.člena ZTLR). Toženec je lahko od Z. kupil z nepremičnino le tisto služnost, ki je že obstajala t.j. za potrebe stanovanjske hišice z dvoriščem. Po nakupu nepremičnine je toženec spremenil njen gospodarski namen in ukinil njeno gospodarsko samostojnost. Postala je del toženčevega dvorišča in ni več namenjena stanovanjski hiši. Za potrebe svoje hiše pa ima toženec pot drugje.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Tožena stranka kršitve določb ZPP ne uveljavlja.

Podan pa je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Med pravdo je bilo pravnomočno ugotovljeno (sodba opr. št. P 74/91, z dne 31.5.1991), da obstaja služnostna pravica hoje in vožnje po obstoječi poti v dolžini cca 70 m in širini 3 metre, ki poteka po vzhodni strani služečega zemljišča parc. št. 3745/1 in 3745/2, ki sta vpisani pri vl. št. 202 iste k.o., last revidentov vsakega do 1/2, v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 258, v naravi stanovanjska hiša 70 m2 in parc. št. 3746, dvorišče 192 m2 (pozneje združeno pod parc. št. 3746), vl. št. 418, last M.K. (toženca). V tem delu pravde sta sodišči namreč ugotovili, da so toženčevi pravni predniki služnost priposestvovali.

Res je, da hkrati z gospodujočim zemljiščem pridobi novi lastnik tudi služnostno pravico. Vendar jo pridobi le v obsegu, kot je to pravico pridobil in izvrševal njegov pravni prednik. Lahko pa sprememba lastnika pripelje do spremenjenih okoliščin, ki so pomembne za stvarnopravno razmerje med sosedi.

Nasprotna tožeča stranka zahteva ukinitev te služnostne pravice. Trdi, da je zaradi združitve kupljenega zemljišča s toženčevima parcelama št. 3747 in 349, na kateri ima toženec stanovanjsko hišo, odpadla potreba po služnostni poti, saj lahko toženec opravi vse vožnje za sedanje drugačne potrebe kot so jih imeli Z., po drugih poteh.

Po določilu 2. odstavka 58. člena ZTLR je eden izmed razlogov za prenehanje stvarne služnosti tudi, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari. Pri tem je izhodišče rešitve spora lahko le analiza stanja pred zatrjevano spremembo in po njej. Pri tem ni odločujoča in zadostna ugotovitev obeh sodišč, da kupljena parcela v času poplav nima povezave po toženčevih parcelah z javno potjo. Tožnika namreč zatrjujeta, da je glede na spremenjene gospodarske potrebe v zvezi s to parcelo, t.j. prenos stanovanjskih potreb za toženčevo hišo na drugo parcelo, in gospodarsko izkoriščanje "Z." parcele, prišlo do spremenjenih okoliščin, in da je služnost postala nepotrebna. Za oceno, ali je do teh sprememb dejansko prišlo, pa je potrebno ugotoviti in upoštevati način izvrševanja oz. vsebino priposestvovane služnostne pravice pravnega prednika, nato ugotoviti, kako je novi lastnik (toženec) izkoriščal kupljeno parcelo in šele nato, kako je vplivala fizična združitev njegovih drugih dveh parcel na to izkoriščanje. Šele po tako ugotovljenem dejanskem stanju, je mogoče pravilno uporabiti 2. odstavek 58. člena ZTLR.

Ker je bilo zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno obe sodbi v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (2. odstavek 393. člena ZPP). Glede na obrazloženo, so odveč nadaljnji napotki sodišču prve stopnje.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določilu 3. odstavka 166. člena ZPP.