Jedro

Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem.

Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 4. 2014, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spadajo v stečajno maso stalni prejemki - najemnine, ki jih dolžnica prejema od najemnikov za stanovanje po pogodbi o najemu sklenjeni dne 30. 11. 2019 med najemodajalcem A. A. in najemniki B. B. in D. D. (1. točka izreka) in naložilo izplačevalcema najemnine B. B. in D. D., da morata po prejemu tega sklepa zneske stalnih prejemkov - najemnine, plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice E. E., na račun odprt pri N. d. d. (2. točka izreka). V opozorilu izplačevalcu pa je še navedlo, da mu bo sodišče, v primeru, če ne bo ravnal po tem sklepu, v skladu s tretjim odstavkom 393. člena ZFPPIPP naložilo, da v dobro fiduciarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu in da je pravnomočni sklep iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov (četrti odstavek 393. člena ZFPPIPP).

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V pritožbi je navedla, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v njeno pravico iz preužitne pogodbe SV 0000/2012 in da je upraviteljica s predlogom sodišču, da se najemnina v višini 600,00 EUR steka na fiduciarni račun v korist stečajne mase, zmotno tolmačila 342. člen ZFPPIPP. V času sklenjene preužitne pogodbe 28. 12. 2012, je veljala določba 342. člena ZFPPIPP z drugačno vsebino od vsebine od vsebine tega člena po ZFPPIPP-G iz leta 2016. Zato se za postopek osebnega stečaja, ki se je začel leta 2014 ne uporablja. Navedla je, da je Okrožno sodišče v Mariboru že presodilo v zadevi St 001 (28. 12. 2020), da je dolžnica upravičena prejemati najemnino (le) v višini 300,00 EUR (drugi preužitkar pa preostalih 300,00 EUR). Skupaj s pokojnino pa prejemki dolžnice ne presegajo cenzusa 736,00 EUR mesečno (398,18 EUR pokojnine in 300,00 EUR najemnine). Navedla je, da je upraviteljica prezrla, da dolžnica ne more zaradi tega dela prihodka, za katerega predlaga, da se steče v stečajno maso, zahtevati varstvenega dodatka od države zaradi nizke pokojnine. Prejemki v dobro denarnega TRR računa dolžnice pa se za posamezni mesec avtomatično zmanjšajo za znesek iz 102. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP in s sklepom o zasegu prilivov na TRR odprt pri N. d. d. banka že razpolaga. Zato je predlagala, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. O pritožbi se je izjavila upraviteljica. Navedla je, da je nesporno, da je dolžnica upravičena v skladu z notarskim zapisom z dne 28. 12. 2012 upravičena prejemati najemnino za stanovanje z oznako ID ... Najemnina v skladu s 101. členom ZIZ ni izvzeta iz stečajne mase. Ker je najemna pogodba z dne 30. 11. 2019 sklenjena med najemodajalcem A. A. in najemnikoma B. B. ter D. D. za čas dveh let, predstavlja najemnina stalni prihodek dolžnice v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP. Poudarila je, da se dolžnica ne more odpovedati temu prejemku. Tudi v primeru, da drugi del najemnine po najemni pogodbi pripada drugemu preužitkarju F. F., se tudi ta ne more odpovedati dela svojih prejemkov, ker je tudi on v osebnem stečaju. Glede na navedeno je navedla, da meni, da pritožba na sklep o izterjavi stalnih prejemkov ni utemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je stečajna upraviteljica v vlogi z dne 6. 1. 2021 pojasnila, da je stečajna dolžnica na podlagi Pogodbe o preužitku sklenjene dne 28. 12. 2012, na prevzemnika, sina, prenesla nepremičnine. Nepremičnina z ID oznako ..., ki v naravi predstavlja stanovanje, je bila oddana za 2 leti v najem najemnikoma dne 30. 11. 2019. G. G., ki je v skladu z določili iz pogodbe o preužitku edina prejemnica najemnine, se je v najemni pogodbi odpovedala delu najemnine v korist sina H. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da upraviteljica meni, da je stečajna dolžnica glede na pogodbo o preužitku upravičena prejemati celotno najemnino pri oddajanju stanovanja v najem, prenos dela najemnine na drugo osebo pa je v nasprotju z določili 386. člena ZFPPIPP, ker se je dolžnica odpovedala delu najemnine v času, ko ji je bila zaradi začetka postopka osebnega stečaja že omejena poslovna sposobnost razpolaganja z najemnino. In še, da upraviteljica meni, da bi bilo za tovrstni prihodek skladno s 393. členom ZFPPIPP sprejeti sklep o izterjavi stalnih prejemkov - najemnine, ki jih dolžnica prejema od najemnikov za stanovanje po pogodbi o najemu.

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pojasnilo, da predstavlja najemnina po najemni pogodbi stalni prihodek dolžnice. Navedlo je, da je v celoti sledilo predlogu upraviteljice in s sklepom v skladu s prvim odstavkom 393. člena ZFPPIPP ugotovilo, da spadajo v stečajno maso najemnine, ki jih dolžnica prejema od najemnikov za stanovanje po pogodbi o najemu stanovanja in izplačevalcema najemnin naložilo, da te prejemke plačujeta v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice. Navedlo je, da stalni prejemki spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, kar je tudi v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 393. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče v primeru prejemkov iz prvega odstavka 393. člena ugotovi, da ti prejemki spadajo v stečajno maso zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 102. členom ZIZ (tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da s tem delom obrazložitve sklepa ni skladen izrek sklepa, v katerem sodišče prve stopnje ni omejilo zneska prejemkov, pač pa je ugotovilo, da spadajo v stečajno maso najemnine, ki jih dolžnica prejema od najemnikov za stanovanje po pogodbi o najemu sklenjeni med najemodajalcem A. A. in najemniki B. B. in D. D. Prav tako je pa tudi ugotovitev, da dolžnica prejema najemnine, v nasprotju z ugotovitvami upraviteljice, da dolžnica ne prejema najemnin. Nenazadnje pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja, na kakšni podlagi je najemnikoma priznalo status izplačevalcev stalnih prejemkov. Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem. Ker sklep v tem delu ne vsebuje vseh odločilnih razlogov, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti na pritožbeni očitek, da stečajna upraviteljica ni pravilno upoštevala posledic začetka postopka osebnega stečaja na pred tem sklenjeno pogodbo o preužitku.

7. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je podana, kadar ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, ali če sklep sploh nima razlogov ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišča je ocenilo, da je izpodbijani sklep obremenjen z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka, ker ga ni mogoče preizkusiti in odgovoriti na relevantna vprašanja pritožnice.

8. Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov St 002 z dne 18. 4. 2014 v zvezi s sklepom z dne 16. 6. 2016, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali je dolžnica upravičena prejemati celotno najemnino v višini 600,00 EUR ali njen del in v kakšni višini. Tudi iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa ni jasno, koliko bi moral po sklepu vsak izmed najemnikov plačati mesečno na fiduciarni račun upraviteljice. Iz odgovora upraviteljice na pritožbo izhaja, da izključuje možnost, da bi del najemnine lahko pridobil sin A. A., vendar ne izključuje možnosti, da bi pa drugo polovico najemnine (300,00 EUR) prejemal tudi drugi preužitkar, to je F. F. Na podlagi teh trditev pa pritožbeno sodišče še vedno nima podlage za zaključek, da je sodišče prve stopnje naložilo vsakemu najemniku plačilo na fiduciarni račun upraviteljice po 150,00 EUR mesečno. Zato tudi na podlagi dokaza o višini izplačila pokojnine nima podlage za odgovor pritožnici, da ta znesek ne gre v stečajno maso, ker ji mora ostati v okviru zneska izračunanega po 102. členu ZIZ.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pri ponovni obravnavi predloga stečajne upraviteljice upošteva vsa relevantna dejstva za pravilno uporabo materialnega prava in odločitev tudi ustrezno obrazloži.