Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo zato, ker je bil predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil: "1. Toženi stranki se nalaga, da pod izvršbo izroči tožečim strankam v roku 3 dni nove ključe vrat stanovanjske hiše na naslovu V., sicer so tožeče stranke upravičene na stroške tožencev zamenjati ključavnico. 2. Ta začasna odredba velja takoj in do pravnomočno končane te pravdne zadeve. 3. Zoper ta sklep ni pritožbe (442. čl. ZPP)." Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi se spuščalo v njegovo vsebinsko presojo, ker je ugotovilo, da predlog ni sklepčen.

Proti temu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je iz same tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe jasno in nedvoumno razvidno, da je predlog sklepčen. Sodišče je po mnenju pritožbe zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Glede predpostavke verjetnega obstoja terjatve, pritožba pripominja, da se v stanovanju nahajajo stvari, ki so last tožečih strank (oblačila, osebni dokumenti - potni list, kartice zdravstvenega zavarovanja). Nesporno dejstvo je, da toženi stranki posedujeta stvari, ki so sicer last tožnikov. Prav gotovo so določena oblačila in osebi dokumenti stvari, ki so nenadomestljive in bi v primeru, da bi jih tožeče stranke skušale nadomestiti, nastali visoki stroški. Kar zadeva nevarnost, da bi toženca karkoli v bodoče poškodovala, pa je potrebno navesti, da gre za nevarnost, ki je realna, kar je mogoče izkazati z dejstvom, da sta toženca ob poskusu tožnikov, da bi prevzeli preostale stvari v stanovanju, grozila. Po mnenju pritožbe je glede na vse navedeno terjatev tožnikov izkazana za verjetno. Priglaša še stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Z razlogi, ki jih je v obrazložitev svoje odločitve navedlo prvostopno sodišče, se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo zato, ker je bil predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen. Nesklepčnost predloga je sodišče tudi jasno in natančno obrazložilo s tem, da predlagana začasna odredba meri na izročitev novih ključev vrat stanovanjske hiše na naslovu V., pri čemer ni jasno, katerih vrat. Iz navedb v predlogu namreč izhaja, da so bile zamenjane ključavnice garažnih vrat, notranjih vrat iz stanovanjskega dela v garažo in prehod iz garaže v gospodarsko poslopje ter da so bila z verigo in obešanko zaklenjena vrata iz hodnika v spalnice, medtem ko so zaklenjena vrata kurilnice - kopalnice odklenili z rezervnim ključem. Iz vseh teh navedb res ni razvidno, na katera vrata stanovanjske hiše na naslovu V., se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe. Tudi iz fotografij v spisu ne izhaja, da bi bila zamenjana ključavnica vrat stanovanjske hiše, ampak so na sliki garažna vrata in (z verigo in obešanko zaklenjena) notranja vrata. Da bi bil predlog za izdajo začasne odredbe sklepčen, mora biti trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe jasna, iz dejstev, navedenih v predlogu, pa mora izhajati utemeljenost predloga. V tem primeru je predlog res popolnoma nesklepčen, pritožba proti tej ugotovitvi pa le pavšalno navaja, da je predlog sklepčen, te svoje trditve pa z ničemer ne pojasni in ne konkretizira, kar pomeni, da njena trditev ni utemeljena.

Nadaljnje pritožbene navedbe se namreč ukvarjajo z razlaganjem verjetnosti terjatve in nevarnosti uveljavitve terjatve, torej vsebinskih predpostavk za izdajo začasne odredbe, take navedbe pa ugotovitev o nesklepčnosti samega predloga ne morejo izpodbiti. Sodišče je jasno navedlo, da se v vsebinsko obravnavo samega predloga za izdajo začasne odredbe ni ukvarjalo, ker je že zaradi nesklepčnosti pravilno zavrnilo predlog. Pritožba tožečih stranke je zato neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena Zakon o pravdnem postopku v zvezi s 1. odst. 154. člena istega zakona.