Jedro

Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške postopka v znesku 407,33 EUR, v 15 dneh, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zapadlosti) do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnovo postopka, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je v obnovitvenem postopku sodišče prve stopnje tokrat odločilo že drugič, vendar je enako kot prvič predlog za obnovo postopka zavrnilo, pri čemer ni upoštevalo pravnih napotkov sodišča druge stopnje v sklepu opr. št. Pdp 255/2011 z dne 1. 9. 2011. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje le na mnenje izvedenca doc. dr. A.A., dr. med, čeprav je v evidentnem nasprotju z mnenjem sodne izvedenke za področje medicine – psihiatrinje B.B. Toženec opozarja na strokovno pravilna stališča navedene izvedenke, ki je v svojem izvedenskem mnenju z dne 24. 12. 2010 jasno in nedvoumno navedla, potem ko je analizirala vse izvide zdravljenj ter medicinsko dokumentacijo za C.C., da C.C., zaradi vseh ugotovljenih bolezni ni bila sposobna samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v tem postopku, ter da se zaradi popolne izčrpanosti obrambnih mehanizmov in nesposobnosti soočanja s stresom ni bila sposobna udeleževati narokov na sodišču.“ Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravilnega napotka pritožbenega sodišča, da je potrebno dopolniti dokazni postopek zlasti z zaslišanjem izvedenca psihiatrične stroke docenta dr. A.A., dr. med., ki je podal mnenje v kazenski zadevi in da se je potrebno opredeliti tudi do izvedenskega mnenja psihiatrinje dr. B.B. Izvedenec dr. A.A. je bil sicer povabljen na eno od glavnih obravnav dne 8. 11. 2011, vendar je bil tedaj seznanjen le z naročilom takratne predsednice senata D.D., za podajo pisnega izvedenskega mnenja. Sodišče pa zaslišanja izvedenca dr. A.A., dr. med., ni izvedlo, vse se je poenostavljeno odvijalo zgolj na podlagi pisnih vlog, kar je zanesljivo premalo, saj bi se z neposrednim zaslišanjem izvedenca lahko ugotovile vse pomembne okoliščine, kajti toženec ponovno poudarja, da mnenje izvedenca dr. A.A., dr. med. glede na nasprotno mnenje sodne izvedenke B.B. ni strokovno pravilno. Sodišče bi moralo na obravnavo povabiti oba izvedenca in z njima razčistiti še vedno sporna vprašanja glede procesne in pravdne sposobnosti C.C. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ob tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s členom 362/1 ZPP, ker ni opravilo vseh pravdnih dejanj in obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem razveljavitvenem sklepu, pri čemer je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodne odločitve.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Tožeča stranka se ne strinja s stališčem tožene stranke, da sodišče ni upoštevalo napotkov sodišča druge stopnje, saj je sledilo napotkom sodišča druge stopnje in angažiralo izvedenca doc. dr. A.A., ki je izdelal mnenje ravno o tem, o čemer je višje sodišče dalo napotke, to je glede zdravstvenega stanja tožene stranke v času pred izdajo sodbe v tej zadevi. Tožena stranka se do izvedenskega mnenja doc. dr. A.A. ni opredelila, ni mu oporekala, prav tako pa ni zahtevala zaslišanja izvedenca ali pisne dopolnitve. To pomeni, da se je z mnenjem izvedenca strinjala. Med izvedenskima mnenjema obeh izvedencev ni nobenega nasprotja, ker se nanašata na različni časovni obdobji, prav tako pa ne držijo navedbe tožene stranke o razvrednotenju izvedenskega mnenja sodne izvedenke B.B., dr. med.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala tožena stranka v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), v zvezi s 1. odstavkom 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v teh določbah, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in na katere se pazi po uradni dolžnosti ter je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo materialno pravno pravilno odločitev.

Po določbi 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Ta obnovitveni razlog je pokojna tožena stranka C.C. uveljavljala v predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča opr. št. Pd 68/2005 z dne 6. 4. 2006, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 699/2006 z dne 16. 6. 2006, s katero je sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku za izplačilo plače za mesec marec in april 2005, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2002 do 2005 ter izplačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Za odločitev o predlogu za obnovo postopka je bistven odgovor na vprašanje, ali je bila pokojna C.C., ki se je daljše obdobje zdravila zaradi depresivne bipolarne motnje in drugih bolezni, v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje v obravnavanem individualnem delovnem sporu, to je v letih 2005 in 2006, pravdno nesposobna. Tožena stranka se je namreč v predlogu za obnovo postopka sklicevala na to, da zaradi duševne bolezni pred pravnomočnim zaključkom postopka na prvi stopnji ne bi smela nastopati kot stranka v tej zadevi, ker ni imela pravdne sposobnosti.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 362. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo z domnevnim neupoštevanjem napotkov pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 255/2011 z dne 1. 9. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka opr. št. Pd 68/2005 z dne 16. 12. 2010. Sodišče prve stopnje je namreč dopolnilo dokazni postopek in opravilo vsa pravdna dejanja in obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v navedenem sklepu. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu izpostavilo, da je glede na dolgotrajno bolezen tožnice in naravo njene bolezni (bipolarna afektivna motnja) potrebno razčistiti, ali je bila tožena stranka pravdno nesposobna v času, ko je tekel postopek na prvi in drugi stopnji v obravnavanem individualnem delovnem sporu. V skladu z napotili pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postavilo sodnega izvedenca doc. dr. A.A., dr. med., ki je podal pisno izvedensko mnenje z dne 3. 12. 2011 (l. št. 164) in dopolnitev mnenja z dne 14. 12. 2011 (l. št. 175), v katerem se je na izrecno zahtevo sodišča opredelil tudi do izvedenskega mnenja sodne izvedenka B.B., dr. med., ki pa se ne nanaša na sporno obdobje (2005, 2006), ko je tekel postopek v obravnavani zadevi, ampak na kasnejše obdobje (od 17. 4. 2007 do aprila 2010), ko je bil v teku postopek izvršbe.

Sodišče je sodnem izvedencu nevropsihiatru doc. dr. A.A., dr. med. naložilo, da mnenje izdela pisno. Tožena stranka se, kot izhaja iz podatkov v sodnem spisu, do izvedenskega mnenja ni opredelila in mu ni oporekala, prav tako pa ni zahtevala zaslišanja izvedenca ali pisne dopolnitve, niti ni podala kakršnihkoli pripomb na pisno mnenje. Zato sodišče prve stopnje ni v ničemer kršilo določb pravdnega postopka, ker je obravnavalo pisno mnenje sodnega izvedenca in ga ni še posebej zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi s presojo sodišča prve stopnje v zvezi s spornim vprašanjem pravdne sposobnosti tožnice v spornem obdobju in z dokazno oceno, ki jo je sprejelo. Mnenje sodnega izvedenca doc. dr. A.A., dr. med., v katerem se je izrecno opredelil tudi do mnenja izvedenke B.B., dr. med., tudi ni v nikakršnem nasprotju z izvedenskim mnenjem te sodne izvedenke, to je s psihiatričnim izvedenskim poročilom o C.C. z dne 24. 12. 2010, ki je bilo na zahtevo Okrajnega sodišča v Brežicah podano v izvršilni zadevi upnika E. d.d. proti dolžniku F. s.p., v G., zaradi izterjave. Izvedenski mnenji se sicer obe nanašata na zdravstveno stanje pokojne C.C. in vprašanje, ali je bila pravdno sposobna, vendar obravnavata toženkino psihično stanje v različnih obdobjih – izvedensko mnenje B.B., dr. med. se nanaša na obdobje od aprila 2007 do februarja 2009. Za to obdobje je izvedenka ugotovila, da v času, ko naj bi prejela sklep o izvršbi (17. 4. 2007), v času vložitve ugovora zoper sklep z dne 26. 2. 2009, ko je pooblastila odvetnika za zastopanje in v času vložitve pritožbe z dne 16. 4. 2010 pokojna C.C. ni bila procesno sposobna. Izvedensko mnenje navedene sodne izvedenke se torej sploh ne nanaša na čas vodenja obravnavanega individualnega delovnega spora, ki se je izvajal v letu 2005 in je bil pravnomočno zaključen že junija 2006. Izvedensko mnenje izvedenca doc. dr. A.A. pa se nanaša prav na to obdobje – navedeni sodni izvedenec, ki je sicer dne 4. 3. 2008 podal sodno izvedeniško mnenje in ugotovitev o duševnem stanju pokojne tožene stranke tudi v okviru kazenskega postopka na zahtevo Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. K 26/2006, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, podanega v tej zadevi, ni našel nobene osnove za trditev, da tožena stranka pokojna C.C. v tem obdobju, od junija 2005 do 16. 6. 2006, ko so bili sicer prisotni znaki bipolarne afektivne motnje, hipotireoze in arterijske hipertenzije, ni bila pravdno sposobna. Sicer pa se je v celoti strinjal z mnenjem izvedenke B.B., dr. med., da se je zdravstveno stanje tožene stranke izjemno poslabšalo v letih 2009 in 2010, kar je izrecno zapisal v dopolnitvi sodno izvedenskega mnenja z dne 14. 12. 2011, v katerem je izpostavil, da vztraja pri že podanih odgovorih na vprašanja sodišča ter ponovno poudaril nevarnost samomora pri toženi stranki ob hudih pritiskih.

Med izvedenskima mnenjema obeh izvedencev ni nobenega nasprotja, ker se nanašata na različni časovni obdobji, zlasti pa niso sprejemljive pritožbene navedbe tožene stranke, da naj bi bilo izvedensko mnenje sodne izvedenke B.B., dr. med., z mnenjem doc. dr. A.A., dr. med. oz. z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki se je nanj utemeljeno oprlo pri presoji o utemeljenosti predloga za obnovo postopka, razvrednoteno. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja doc. dr. A.A., dr. med., ki je bilo podano na zahtevo sodišča v obravnavani zadevi, saj je jasno in popolno. Glede na to, da ni nobenega nasprotja med obema izvedenskima mnenjema niti drugih pomanjkljivosti v pisnem izvedenskem mnenju, ki je bilo dopolnjeno z dodatnim pisnim mnenjem doc. dr. A.A., dr. med., pa so brez podlage tudi pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno na obravnavo povabiti oba izvedenca in med njima razčistiti vprašanja glede procesne in pravdne sposobnosti pokojne toženke C.C., ki naj bi bila po mnenju tožene stranke še sporna. Vsa odločilna dejstva so bila namreč obravnavana in razčiščena že s podajo pisnega izvedenskega mnenja, na katerega tožena stranka ni imela nobenih konkretnih pripomb, zgolj pavšalno nestrinjanje z mnenjem izvedenca pa ne zadošča. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev v zvezi z uveljavljanim obnovitvenim razlogom je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, pri presoji pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo in presodilo, da uveljavljani obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP ni podan. Na tej podlagi je utemeljeno zavrnilo predlog za obnovo postopka, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi ta dva pritožbena razloga.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k odločitvi v pritožbenem postopku, zato ne spada med za pravdo potrebne stroške. Iz teh razlogov pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo. Odločitev o stroških postopka je v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP.