Jedro

Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja krijeta svoje stroške pritožbenega postopka

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na nepremičninah parc. št. 4/17 in parc. št. 4/19, obe k. o. X, in sicer z vpisom stavbe z ident. št. …, stavba št. ..., na kateri se vzpostavi etažna lastnina, obe navedeni parceli pa predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi (1. točka izreka), z vpisom posameznih delov stavbe z vknjižbo lastninske pravice pri posameznih delih, kot je to razvidno iz 2. točke izreka sklepa, in z vpisom splošnih skupnih delov ter vknjižbo lastninske pravice v korist posameznih delov pri vseh splošnih skupnih delih, kot je to razvidno iz 3. točke izreka sklepa. Prvo sodišče je še odločilo, da se ta odločba o vzpostavitvi etažne lastnine z določitvijo pripadajočega zemljišča izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti z vpisom etažne lastnine z določitvijo pripadajočega zemljišča v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine z določitvijo pripadajočega zemljišča (4. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V laični pritožbi navaja, da nasprotuje izvedenskemu mnenju mag. B. K. Na to mnenje ni podala pripomb, ker je čakala, da sodišče razpiše narok in bi tedaj podala pripombe. Sodišče je dodelilo stavbišče predlagatelju za 232,73 % več kot je bilo kupljeno, predlagateljici pa za 156,04 % več kot je navedeno v njeni kupoprodajni pogodbi. Predlagatelj je kupil s stanovanjem drvarnico v izmeri 2,5 m2 in klet v izmeri 3 m2, predlagateljica pa je s stanovanjem kupila klet v izmeri 6,21 m2. Nasprotna udeleženka je kupila stavbišče od tedanje Občine ... Predlagatelja sta kasneje v raznih letih sklenila dodatke h kupoprodajnim pogodbam, v katerih je prihajalo do sprememb drvarnic in kleti. Teh aneksov prvo sodišče ne bi smelo upoštevati. Ti dodatki so nični, ker je ves preostali del nepremičnin Občina … že leta 1994 prodala nasprotni udeleženki. Izvedenec je napačno povečal površino drvarnice in kleti predlagatelja na 18,3 m2, površino kleti predlagateljice pa na 15,9 m2. Predlagateljema naj se odmeri takšna kvadratura stavbišča, kot sta ga kupila.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodni izvedenec mag. B. K. je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča z dne 4. 12. 2014, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).

6. Izpodbijani sklep je glede površin posameznih delov skladen z navedenim elaboratom in sklepom sodišča prve stopnje z dne 4. 12. 2014, na tej podlagi pa je prvo sodišče pravilno določilo tudi solastniške deleže udeležencev pri splošnih skupnih delih (3. točka sklepa), v skladu s 3. točko 9. člena ZVEtL. Ti deleži veljajo tudi za solastništvo zemljišča pod stavbo kot splošnega skupnega dela (parc. št. 4/17 in parc. št. 4/19 – prva in druga alineja 3. točke izpodbijanega sklepa).

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da sta predlagatelja izkazala lastninsko pravico na njunih posameznih delih (2. in 3. alineja 2. točke sklepa), in sicer s kupoprodajnima pogodbama z dodatki. Iz njih je razvidna tudi površina posameznih delov stavbe, ki sta last predlagateljev, pri čemer je iz listin razvidno, da je bila površina kleti in drvarnic predlagateljev določena z uporabo korekcijskih faktorjev. Brez upoštevanja teh faktorjev je površina teh prostorov kot sedanjih posameznih delov stavbe takšna, kot izhaja iz elaborata sodnega izvedenca. Z dodatki h kupoprodajnima pogodbama predlagateljev se površina kleti in drvarnic ni spreminjala oziroma pri teh dodatkih ni šlo za noben pravni promet (ki bi se nanašal na večjo površino kleti in drvarnic).

8. Prvo sodišče je vzpostavilo etažno lastnino v skladu z določbami ZVEtL. Če ima nasprotna udeleženka kakšne zahtevke v zvezi s posameznima deloma predlagateljev ali skupnimi deli, jih bo morala uveljavljati v drugem postopku (25. člen ZVEtL).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Predlagatelja krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (13. člen ZVEtL in prvi odstavek 35. člena ZNP).