Jedro

Sodišče prve stopnje lahko sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, kadarkoli prekliče (ko samo ugotovi, da je imel zapustnik v času smrti premoženje oziroma, če to izhaja iz navedb strank) ter opravi zapuščinsko obravnavo, saj nanj ni vezano.

Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko sodišče v zapuščinskem postopku odloča o vrnitvi daril v zapuščino le v primeru, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 2. 12. 2012 se zavrže. II. Pritožba zoper sklep z dne 7. 7. 2014 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 2. 12. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da ne bo opravilo zapuščinske obravnave, ker pokojna (v nadaljevanju zapustnica) ni zapustila premoženja.

2. S sklepom z dne 7. 7. 2014 je sodišče prve stopnje zapustničinega sina M.Č. in zapustničino hčer S.G. napotilo na pravdo, da s tožbo zoper zapustničinega sina S.Č. in zapustničino hčer M.P. uveljavita zahtevek, da sta slednja od zapustnice prejela darilo, to je vsak 5/12 oziroma skupaj 10/12 nepremičnine parc. št. 268/2 k.o. S., ki se vrne v zapuščino tako, da ne bo prikrajšan nujni delež. Napotenima dedičema je naložilo, da tožbo vložita v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa in predložita dokazilo o vložitvi tožbe. Zapuščinski postopek je prekinilo do pravnomočnega zaključka pravde oziroma do poteka roka za vložitev tožbe, če tožba ne bo vložena, ter napotena dediča poučilo, da bo sodišče zapuščinski postopek po zapustnici nadaljevalo in ga končalo ne glede na zahtevek, glede katerega sta bila dediča napotena na pravdo, če tožba ne bo vložena.

3. Zoper navedena sklepa se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga pritožuje dedinja S.G. (v nadaljevanju pritožnica).

4. V pritožbi zoper sklep z dne 2. 12. 2013 navaja, da je imela zapustnica v lasti določene nepremičnine in zahteva nujni delež od oseb, na katere je zapustnica prenesla svoje premoženje.

5. V pritožbi sklep z dne 7. 7. 2014 navaja, da je zaradi ravnanja zapustnice in sestre Marte Č. (sedaj M.P.) morala v življenju veliko delati, zaradi česar je zbolela. Brat S.Č. za mamo ni skrbel, delež na nepremičninah, ki ga je prejel od mame, je prodal, dolga iz leta 1993 pa ni plačal. Predlaga, da se sodišče ravna po pogodbi iz leta 1993, ker sodediča po pogodbah iz leta 2007 in 2009 ne bi želela ničesar izplačati. Zahteva plačilo nujnega deleža v višini 20.000,00 EUR.

6. Dedinja M.P. se v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 7. 7. 2014 zavzema za potrditev izpodbijane odločbe. Ostali dediči na pritožbo zoper sklep z dne 7. 7. 2014 niso odgovorili.

7. Pritožba zoper sklep z dne 2. 12. 201 ni dovoljena, pritožba zoper sklep z dne 7. 7. 2014 pa ni utemeljena.

8. V tem postopku so določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

K pritožbi zoper sklep z dne 2. 12. 2013

9. Glede na podatke smrtovnice, da zapustnica ni imela premoženja v času smrti, je sodišče prve stopnje v skladu z 203. členom ZD sklenilo, da ne bo opravilo zapuščinske obravnave.

10. Sodišče prve stopnje lahko sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, kadarkoli prekliče (ko samo ugotovi, da je imel zapustnik v času smrti premoženje oziroma, če to izhaja iz navedb strank) ter opravi zapuščinsko obravnavo, saj nanj ni vezano (1). Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba, saj je treba strankam zagotoviti pravico do pravnega sredstva, kadar sodišče prve stopnje kljub predlogu strank vztraja, da se zapuščinska obravnava ne opravi.

11. V predmetnem postopku pa je sodišče prve stopnje po prejeti pritožbi opravilo zapuščinsko obravnavo. Dne 10. 4. 2014 je opravilo narok, nato pa zapuščinski postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo. Z opravo teh dejanj je sodišče prve stopnje dejansko že samo preklicalo oziroma spremenilo svoj sklep z dne 2. 12. 2013, čeprav tega ni izrecno zapisalo v obliki sklepa (2). Z ugoditvijo pritožbi v postopku pred sodiščem druge stopnje tako pritožnica ne bi mogla priti v boljši pravni položaj, saj je bilo procesno dejanje, za katerega se z obravnavano pritožbo zavzema, že storjeno. Pritožnica tako nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 2. 12. 2013 (3), zato jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 7. 7. 2014

12. V tej zadevi med dediči ni bilo spora o tem, da je zapustnica delež 10/12 nepremičnine parc. št. 268/2 k.o. S. leta 1993 prenesla na sina S.Č. in hčer M.P., sporno pa je, ali je šlo za odplačen ali neodplačen pravni posel. S.Č. in M.P. zahtevka pritožnice in M.Č., da ustrezen delež navedene nepremičnine vrneta v zapuščino oziroma, da nujnima dedičema izplačata vrednost nujnega deleža v gotovini, nista priznala. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko sodišče v zapuščinskem postopku odloča o vrnitvi daril v zapuščino le v primeru, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi (4), saj gre za spor med dediči glede obsega zapuščine oziroma glede njenega razpoložljivega dela, ki ima v primeru spornih pravnih in/ali dejanskih vprašanj po 212. členu ZD za posledico prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo.

13. Pravilna je tudi odločitev, da se na pravdo napoti pritožnico (in zap. sina M.Č.), saj je njena pravica manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožnica torej lahko uveljavlja svoj zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zgolj v pravdnem postopku, v kateri bo morala tudi sama ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek, pri čemer ni vezana na izrek sklepa o napotitvi, na kar jo je opozorilo že sodišče prve stopnje. Pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje tako ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki se na utemeljenost napotitve na pravdo in prekinitve zapuščinskega postopka niti ne nanašajo.

14. Pritožnici je še pojasniti, da ima nujni dedič v skladu s 34. členom ZD pravico zahtevati vrnitev darila, to je načeloma vrnitev darila v naravi (v ustreznem deležu). V določenih situacijah (npr. če zaradi okoliščin primera vrnitev predmeta darila v zapuščino ni več mogoča ali če se obdarjenci strinjajo, da se vrne denarna vrednost darila) pa lahko pride tudi do vrnitve v denarni vrednosti, o čemer prav tako ne more odločati sodišče v zapuščinskem postopku, kot to zahteva pritožnica.

15. Glede na povedano in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno v pritožbenem postopku paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : Prim. VSL sklep I Cp 112/2009 z dne 10. 2. 2009 in VSL sklep I Cp 2438/2013 z dne 4. 4. 2014. Op. št. (2) : V skladu s prvim odstavkom 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje v zapuščinskem postopku tudi sicer samo po pritožbi z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.

Op. št. (3) : Pravni interes za pravno sredstvo mora biti podan vse do odločitve sodišča druge stopnje o pravnem sredstvu in ne zgolj ob vložitvi pritožbe. Tudi če kasneje odpade, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru, je treba pritožbo zavreči (Tako tudi J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2009, 3. knjiga, komentar k 343. členu).

Op. št. (4) : Tako tudi VSL sklep I Cp 76/2001 z dne 21. 2. 2001 in VSL Sklep II Cp 4113/2009 z dne 27. 1. 2010.