Jedro

Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec naročnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. I/2 in II/2) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zaradi umika tožbe za znesek

60.709,00 SIT plačilni nalog Pl... z dne 3.9.1998 razveljavi in postopek v tem delu ustavilo. Nadalje je odločilo, da plačilni nalog ostane v veljavi za plačilo zneska 1.466.506,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1997 in za stroške v znesku 17.994,00 SIT.

Zgoraj navedeni plačilni nalog pa je razveljavilo za znesek

1.306.682,00 SIT in tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede nasprotne tožbe je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženki 33.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.1999 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnilo. Glede stroškov je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

Tako sodbo izpodbija tožena stranka v obsodilnem delu in zavrnilnem delu glede nasprotne tožbe iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek v zavrnilnem delu iz nasprotne tožbe pa ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženka navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je, kaj je sodišče štelo za dokazano iz obeh izvedenskih mnenj. Sodba govori, da je mnenje izvedenca nejasno, pri tem pa ne pojasni natančno, v katerem delu in zakaj ni bil izvedenec vabljen na zaslišanje. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339. točka

14. ZPP. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, ker sodišče ni upoštevalo mnenja izvedenca B.. Toženka nadalje navaja, da ne ve zakaj mora tožniku plačati zamudne obresti v znesku 604.630,57 SIT, ki naj bi se nanašale na tretjo začasno situacijo, saj je tožeča stranka ni obvestila o tem. Nadalje navaja, da je tožeča stranka ni omogočila vpogled v gradbeno knjigo niti v obračunu situacij in je netočna ugotovitev A. K., da je bila gradbena knjiga vodena sproti.

Gradbena knjiga je bila izdelana za nazaj na zahtevo izvedenca A.. Neutemeljeno sodišče prve stopnje v nasprotni tožbi ni upoštevalo stroškov sanacije strehe, pri čemer se sklicuje na mnenje izvedenca J. Z., po katerem se sodišče ni izjasnilo. Ker tožena stranka ni vedela, kaj je navajano in ji tožeča stranka tudi na njeno zahtevo ni izročilo gradbene knjige, tožena stranka ni mogla priti v zamudo in tudi ni dolžna plačati vtoževanih zamudnih obresti. V novem postopku bi bilo potrebno zaslišati izvedenca B. in J. Z..

Pritožba ni utemeljena.

Predmet preizkusa izpodbijane sodbe je le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede obsodilnega dela sodbe pod tč. I/2 in zavrnilnega dela po nasprotni tožbi tč. II/2 glede na to, da sodbo izpodbija le tožena stranka, tako, da je sodba pravnomočna v zavrnilnem delu (tč.I/3) in obsodilnem delu II/1) po nasprotni tožbi.

Pravdni stranki sta medsebojne pravice in obveznosti določile z gradbeno pogodbo z dne 1/96. Po tej pogodbi se je tožeča stranka zavezala opraviti gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na poslovno stanovanjskem objektu M., toženka pa se je zavezala ta dela plačati po izstavljenih začasnih nerešenih situacijah, ki jih je naročnik dolžan potrditi v roku 8 dni in jih plačati v nadaljnjih 15 dneh. Pravdni stranki sta se tudi dogovorili, če naročnik ne pregleda in potrdi situacije in ji tudi ne ugovarja se šteje, da je potrjen s potekom roka (3. odstavek člena 4. gradbene pogodbe). Ob tem, ko je gradbeni nadzor opravljala A. K., ki je bila tudi pooblaščenka toženke pri izvedbi gradbenih del, in je tudi potrdila sporno četrto mesečno sitaucijo in s tem potrdila izvedbo in količino del, je obveznost tožene stranke iz sporne 4. mesečne sitacije zapadla v plačilo, tako, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, pri čemer je po nepotrebnem postavilo dva izvedenca gradbene stroke, da sta ugotavljala pravilnost obračuna in kvaliteto opravljenega dela, saj bi tožbenemu zahtevku, tožeči stranki lahko ugodilo že na podlagi določil gradbene pogodbe in izpovedi nadzornice in pooblaščenke toženke, kar je v pvem delu obrazložitve tudi storilo, tako, da je pritožba tožene stranke neutemeljena ko trdi, da sodišče ni navedlo, zakaj ni verjelo izvedencu B. in se je ne da preizkusiti. Sicer pa je sodišče v nadaljevanju sodbe na ustrezen način pojasnilo, zakaj je oprlo svojo odločitev na izvedenca A. in zakaj ne sprejema izvedeniškega mnenja A. B. in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Ali je K. A. ustrezno zastopala toženko in opravljala nadzor in kakšni so bili njeni odnosi s tožečo stranko, ne more biti prednost obravnavanja v tem postopku, prav tako je neutemeljena trditev v zvezi z izročitvijo gradbenega dnevnika in onemogočanja vpogleda. Sicer pa je ta trditev tudi v nasprotju z izpovedjo K., ki je izpovedala, da se je gradbeni dnevnik vseskozi vodil. Glede trditve v pritožbi, da toženka ne ve, od kod trditve v sodbi, da je dolžna plačati zamudne obresti od 3. začasne sitacije je toženki pojasniti, da se je toženka zavezala plačati zamudne obresti v višini obrestne mere za likvidnostne kredite pri LB GB s pogodbo (člen 4. 5. odstavek), katerih višino je tožeča stranka dokazala z izračunom NLB. Glede na to, da gre za pogodbeno dogovorjene obresti, tožeča stranka tudi ni bila dolžna obveščati o tem toženke. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe je pravilna ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje temveč tudi zaradi tega, ker toženka kot naročnik o domnevnih napakah ni obvestila izvajalca v roku šestih mesecev, tožbo pa je vložila po več kot enem letu, ko je nastal spor med pravdnima strankama (nasprotna tožba vložena 2.2.1999) glede plačila sporne 4. začasne situacije (toženka je zavrnila situacijo 4.12.1997), s tem pa je izgubila pravico uveljavljati napake (člen 645. ZOR). Toženka bi se na izvedeniško mnenje J. Z. izdelano po njenem naročilu lahko sklicevala samo, če bi se z njim strinjala tožeča stranka. S tem, ko toženka v pritožbi predlaga njegovo zaslišanje in zaslišanje izvedenca A. B., predlaga izvedbo novih dokazov, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj toženka za to ne navaja nobenih opravičljivih razlogov (prvi odstavek člena 337. ZPP).

Glede na navedeno je bilo pritožbo toženke zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353. ZPP).