Jedro

Za dosego namena zavarovanja z začasno odredbo mora upnik poleg prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine predlagati tudi vknjižbo (zaznambo) te prepovedi v zemljiški knjigi. Sama prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine ne more doseči namena zavarovanja te začasne odredbe, ki brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva in ne dosega publicitetnega učinka. Glede na predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi s sklepom o začasni odredbi odločilo tudi o vknjižbi (zaznambi) prepovedi v zemljiški knjigi oziroma, da bi ta vpis izvedlo po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe vložene pritožbe in izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagatelj sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom začasne predsednice Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2010-63 z dne 26.7.2010 prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Zemljiškoknjižna referentka sodišča prve stopnje je s sklepom, Dn. št. 3069/1999 z dne 4.7.2002 odločila, da se predlogu za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve ne ugodi in se pri podvložku, št. 2950/20, k.o. X. izbriše plomba Dn. št. 3069/99. Na predlagateljev ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne referentke je sodnica sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločila, da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 4.7.2002 v veljavi.

Zoper sklep je predlagatelj pravočasno vložil dve pritožbi, in sicer laično in po svojem pooblaščencu. V laični pritožbi predlagatelj uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep oziroma ga spremeni tako, da se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve po izdani začasni odredbi. V pritožbi navaja, da je Okrajno sodišče v Velenju s sklepom R 414/99 z dne 20.12.1999 izdalo začasno odredbo in dolžniku prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, vpisanih pri podvložku, št. 2950/20, k.o. X. Izdano začasno odredbo je sodišče po uradni dolžnosti in po zakonu dolžno vpisati v zemljiško knjigo. Sklep sodišča prve stopnje Dn. št. 3069/99 z dne 4.7.2002 je predlagatelj prejel s pravnim poukom, da je zoper sklep dopustna pritožba na Višje sodišče v Celju. Predlagatelj je vložil pritožbo – ugovor, ki pa ni bil vročen Višjemu sodišču v Celju. Ker spis na podlagi ugovora predlagatelja ni bil poslan v reševanje Višjemu sodišču v Celju, so bile kršene določbe postopka. Odločitev o ugovoru predlagatelja je nepravilna. Tako je sedaj mogoče, da prvi pridobitelj nepremičnine doseže vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zagotovo obstaja nevarnost, da bo dolžnik z nepremičnino, ki je že zastavljena, razpolagal. Predlagatelj je zoper sodbo Višjega sodišča v Celju vložil revizijo in se pri tem sklicuje na 84. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). V drugi pritožbi, vloženi po pooblaščencu, predlagatelj uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. V pritožbi navaja, da se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na ugovorne navedbe v tej zadevi. Predlagateljevemu predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje ugodilo, na podlagi sklepa o začasni odredbi pa je zemljiška knjiga sodišča prve stopnje pri obravnavanih nepremičninah vpisala plombo Dn. št. 3069/99. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izbris plombe Dn. št. 3069/99, saj tega ni nihče predlagal, zemljiška knjiga pa tudi ni bila obveščena, da je pravdni postopek pri Okrožnem sodišču v Celju zaradi sklenitve prodajne pogodbe pravnomočno zaključen. Zato je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, da nikoli ni bila predlagana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve in da je do navedene plombe v letu 1999 prišlo brez pravne podlage. Do vpisa plombe Dn. št. 3069/99 je prišlo na podlagi sklepa sodišča prve stopnje R 414/99 z dne 20.12.1999. Nobena od upravičenih strank ni predlagala izbrisa plombe, zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 3.12.2008. Pritožbi nista utemeljeni.

V predlogu za začasno odredbo mora upnik izkazati obstoj pogojev za začasno odredbo, pri tem pa mora predlagati tudi takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči njegov namen. ZIZ primeroma določa posamezna sredstva zavarovanja (enako tudi v letu 1999 veljavni ZIZ), in sicer v 273. členu. Med njimi je tudi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, kot del tega sredstva zavarovanja pa je bila tedaj določena tudi vknjižba te prepovedi v zemljiški knjigi (sedaj ZIZ govori o zaznambi – 2. točka 1. odstavka 273. člena ZIZ). Za dosego namena zavarovanja z začasno odredbo mora v takšnih primerih upnik poleg prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine predlagati tudi vknjižbo (zaznambo) te prepovedi v zemljiški knjigi. Sama prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine namreč ne more doseči namena zavarovanja te začasne odredbe, ki brez neposrednih dejanj zavarovanja (vknjižbe oziroma zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi) ni izvršljiva in ne dosega publicitetnega učinka (primerjaj 6. člen ZZK-1).

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj v predlogu za začasno odredbo ni predlagal (v okviru sredstva zavarovanja) tudi vknjižbe (zaznambe) prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi. Glede na to ni bilo materialnopravnega pogoja za izdajo začasne odredbe v pomenu 1. odstavka 273. člena ZIZ, saj takšna nepopolna začasna odredba, kot jo je predlagal upnik, ne dosega namena zavarovanja, vendar pa zoper sklep o začasni odredbi R 414/99 z dne 20.12.1999 ni bilo ugovora. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP), kar velja tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe. Glede na predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi s sklepom o začasni odredbi R 414/99 odločilo tudi o vknjižbi (zaznambi) prepovedi v zemljiški knjigi oziroma, da bi ta vpis izvedlo po uradni dolžnosti. Če pa je predlagatelj menil, da je bil sklep o začasni odredbi R 414/99 pomanjkljiv, ker ni zajemal tudi vknjižbe (zaznambe) v zemljiški knjigi (ker je v predlogu navajal, da se „predlaga začasna odredba s plombo dolžnikovih nepremičnin“), je imel možnost vložiti pritožbo zoper sklep o začasni odredbi, vendar tega ni storil. Pravnomočen sklep R 414/99 tako ni predstavljal podlage za vknjižbo (zaznambo) omenjene prepovedi v zemljiški knjigi, zato sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sklep o začasni odredbi predložilo zemljiški knjigi zaradi začetka postopka za vpis prepovedi v zemljiški knjigi.

Do vpisa plombe Dn. št. 3069/99 je prišlo zgolj na podlagi vloženega predloga za izdajo začasne odredbe (po „lastni iniciativi“ sodišča prve stopnje), ne pa na podlagi sklepa o začasni odredbi R 414/99 z dne 20.12.1999 (kar je razvidno iz spisa R 414/99). Dejansko je šlo tudi v tem primeru za „fantomsko“ plombo (zanjo ni bilo nobene podlage), saj ni označevala začetka zemljiškoknjižnega postopka. Zato je ta plomba predstavljala le pomotni vpis. Sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 4.7.2002 o izbrisu plombe Dn. št. 3069/99 ima zato zgolj naravo sklepa o popravi pomotnega vpisa plombe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljeno izbrisalo (primerjaj 4. odstavek 137. člena ZZK-1). Ker predlagatelj ni nikoli predlagal vknjižbe (zaznambe) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi v zvezi z začasno odredbo, ni bilo razlogov za odločanje o „predlogu“, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ker pa sklep zemljiškoknjižne referentke (da se „predlogu za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve ne ugodi“) glede na doslej povedano v ničemer ni mogel posegati v predlagateljev pravni položaj, pritožbeno sodišče ni spreminjalo izpodbijanega sklepa, saj predlagatelj za to ne more imeti pravnega interesa (s tem ne bi pridobil ničesar).

Predlagatelj je res prejel sklep zemljiškoknjižne referentke z napačnim pravnim poukom (priloga A5), vendar pa zaradi tega njegove procesne pravice niso bile kršene, saj je o njegovem ugovoru v skladu s 3. odstavkom 84. člena ZZK/95 odločal sodnik sodišča prve stopnje. Pritožbena trditev o vloženi reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 1236/2007 glede na predlagano in izdano začasno odredbo R 414/99 nima nobenega pomena za obravnavano zadevo. Sklicevanje pritožbe na ugovorne navedbe je povsem pavšalno, zato ne terja obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča. Ostale pritožbene navedbe niso odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena in 2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi, ki so razvidni iz podatkov v spisu, dovolilo tudi izbris zaznambe vložene pritožbe in izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 95. člena ZZK/95). Predlagatelj sam krije stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 63. členom ZZK/95).