Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 1456/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.1456.2009 Civilni oddelek

motenje posesti motilno ravnanje posestno varstvo
Višje sodišče v Ljubljani
24. junij 2009

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ki je trdila, da ji je toženec onemogočil vstop v stanovanje z zamenjavo ključavnice. Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da je bila njena posest motena, saj ni preverila dejstva o zamenjavi ključavnice in ni izkazala, da ji toženec ni izročil novih ključev. Sodišče je potrdilo, da je bila zamenjava ključavnice izvedena po požaru, ki se je zgodil po tožničini izselitvi, kar pomeni, da njena posest ni bila motena v času, ko je bila izseljena. Sodišče je tudi ugotovilo, da je tožnica imela ekonomski interes za vrnitev v stanovanje, vendar to ni vplivalo na odločitev o motenju posesti.
  • Posestno varstvo in motenje posestiAli je tožnica imela pravico do posestnega varstva, kljub temu da po zamenjavi ključavnice ni preverila, ali ji je onemogočen vstop v hišo?
  • Prostovoljno zapustitev posestiAli je tožnica prostovoljno zapustila posest in ali je bila posest sploh motena?
  • Dokazno breme v posestni pravdiKdo nosi dokazno breme za dokazovanje motenja posesti?
  • Utemeljenost pritožbeAli je bila pritožba tožnice utemeljena glede na dejansko stanje in pravno presojo sodišča?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica, ki po motilnem dejanju (zamenjavi ključavnice) ni preverila, da ji je onemogočen vstop v hišo, nima posestnega varstva.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Toženec sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembo tožbe in zavrnilo tožbeni zahtevek. Z njim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev motenja posesti s strani tožene stranke s tem, da naj bi dne 1.3.2008 na vhodnih vratih stanovanja zamenjal ključavnico ter s tem tožeči stranki onemogočil vstop v stanovanje ter uporabo. Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke v višini 1.002,57 EUR.

Zoper sklep je vložila pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje na glavni obravnavi dopusti in izvede dokaze, ki jih je zavrnilo sodišče prve stopnje in tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred drugo sodnico posameznico. K I. točki izreka sklepa v pritožbi navaja, da bi glede na obrazložitev, na podlagi katerega sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe (zaradi poteka 30-dnevnega roka) v tem delu tožbeni zahtevek moralo zavreči. Ne glede na to pa tudi ugotovitve sodišča o prekluziji podrednega tožbenega zahtevka niso pravilne. Tožeča stranka je šele na naroku dne 2.9.2008 izvedela, da je bila ključavnica dne 21.3.2008 zamenjana s strani M. C. kar je tožnik kasneje odobril in tožnici ključa ni izročil. Tožeča stranka poudarja, da jo je z zavrnitvijo dokaznih predlogov po zaslišanju prič B. D. in V. R., ocene družinske situacije in poročila CSD z dne 20.8.2008 ni bila dana možnost enakovrednega obravnavanja pred sodiščem. Obe predlagani priči bi vedeli izpovedati, v kakšnem stanju je bila tožnica po sprejemu v varno hišo in zakaj se je za ta umik odločila. Obe zavrnjeni listini pa sta bili tožnici vročeni po naroku z dne 2.9.2009. Tožeča stranka v spis prilaga izpovedbo V. R. iz Varne hiše ... (iz obravnave v postopku II O 543/2008), ki je bila dana po koncu predmetne zadeve na prvi stopnji in iz katere izhaja, da tožnica posesti na stanovanju ni zapustila prostovoljno. Tožnica se je upravičeno počutila ogroženo v izvrševanju posesti, zato v stanovanje tudi po odhodu ni več odšla. V tem postopku zato ne more biti odločilno dejstvo, da tožnica po izselitvi ni preverila toženčeve izjave, da je ključavnico dejansko zamenjal. Po enotni sodni praksi tovrstno razmišljanje sodišča pomeni le pritrditev toženčevega samovoljnega ravnanja. Tožnica ima nad posestjo tudi ekonomski interes, saj ima v njem še večino svojih in sinovih stvari. Zmoten je zaključek sodišča, da se tožnica ni imela namena vrniti v stanovanje. Tožnica namreč sedaj živi pri materi (ne pri partnerju), zato ima interes po vrnitvi. Tožnica je prerekala toženčevo navedbo, da naj bi ključ puščala vedno na istem mestu – v delavskih čevljih v predalniku. Takšna izpovedba pa tudi nasprotuje izpovedbi njegovega brata, po kateri naj bi bil ključ spravljen »pri smuči. Glede požara tožnica navaja, da je zamenjavo ključavnice kot poslovodstvo brez naročila toženec kot gospodar odobril. Takšna odobritev (zamenjava ključavnice in sprejem novih ključev) je pomenila isto, kot da bi toženec že na začetku naročil menjavo ključavnice. Tožnica nasprotuje tudi stroškovnemu delu sklepa, saj je v izreku in obrazložitvi sami sabo v nasprotju. Poleg tega so pravdni stroški izračunani napačno.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje fizičnemu nasilju toženca do tožnice. Navaja, da je bila tožnica po dogodku, ki ga obravnava kot fizično nasilje, še dva dni doma, da ima novega partnerja in da se v prvotni dom ne misli vrniti. Tožnica bi lahko prišla nazaj, saj je bil ključ shranjen na istem mestu. Vse to kaže na njen namen, da se reši toženca in zaživi z novim partnerjem. Pri tem je vse dobro načrtovala in krivdo odhoda naložila tožencu. Posest je zapustila prostovoljno. Glede morebitnega toženčevega fizičnega nasilja bi se morala poslužiti drugih postopkov, ne predmetnega.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bili posestnika stvari na stanovanju v B... do dne 28.2.2008 obe pravdni stranki. Sporno pa je, ali je tožeča stranka posest prenehala izvrševati prostovoljno in ali je posest sploh bila motena, kar je tudi predmet pritožbe. Tožnica motenje posesti izkazuje s tem, da naj bi tožena stranka po tožničini izselitvi (dne 28.2.2008) zamenjala ključavnico stanovanja ter ji s tem onemogočila vstop v stanovanje.

Pred sodiščem prve stopnje je bilo na podlagi toženčeve izpovedbe in zaslišanih prič V., A. P. in A. K., M. C. in dopisa Gasilskega društva z dne 26.10.2008 ugotovljeno, da je ključavnica dejansko bila zamenjana, vendar šele dne 21.3.2008. Tega dne je namreč v hiši toženčevih staršev (kjer sta si pravdni stranki uredili podstrešno stanovanje) izbruhnil požar. Požar je opazil toženčev sosed M. C. in vdrl v stanovanje, da je zaprl plinski ventil. S tem je poškodoval ključavnico. Zato je toženčev oče kupil novo ključavnico, ki jo je sosed namestil namesto stare, ki je bila uničena.

Kot je izpovedala tožnica, naj bi ji toženec po telefonu že dne 1.3.2008 (ko je bila v varni hiši) povedal, da je zamenjal ključavnico. Tožnica tega zatrjevanega dejstva ni preverila, pri tem pa tudi v postopku ni ne zatrjevala ne izkazala, da je bila ključavnica zamenjana dvakrat. Kot že navedeno ni dvoma, da je bil požar skoraj mesec dni potem, ko se je tožnica iz stanovanja izselila (izselila se je dne 28.2.2008, požar je bil dne 21.3.2008). Če bi torej v vmesnem času (med izselitvijo in požarom) preverila in ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, bi lahko govorili o motenju posesti, če ji toženec novih ključev ne bi izročil. Ker pa tega ni preverila ali kako drugače dokazala, da je bila ključavnica zamenjala dvakrat, izhajamo iz izhodišča, da je bila zamenjana dne 21.3.2008, to je teden dni preden je tožnica vložila tožbo zaradi motenja posesti (tožba je bila vložena dne 28.3.2008). Do tega dne torej ni dvoma, da njena posest ni bila motena, saj ključavnica ni bila zamenjana in bi lahko tožnica vstopila v stanovanje s prejšnjimi ključi. Po dne 21.3.2008 pa tožnica tudi ni izkazala protipravnega toženčevega motilnega ravnanja (da ji toženec ključev ni želel izročiti). Sodišče prve stopnje je namreč sledilo toženčevi izpovedbi, da je bil nov ključ shranjen na istem mestu kot vedno. Ne gre prezreti, da je tudi toženčev brat P. K. znal povedati, da sta imeli pravdni stranki ključ spravljen vedno na istem mestu in da je verjetno nov ključ še zmeraj na istem mestu, kot je vedno bil. Res se toženčeve in pričine izpovedbe razhajajo v delu, kje se naj bi ta ključ shranjeval, kar pa niti ni pomembno (1). Bistveno je, da je priča vedela, da sta pravdni stranki v času skupnega bivanja v stanovanju ključ med odsotnostjo shranjevali na istem mestu. Tožnica je tako vedela, kje se ključ nahaja oz. kje bi se glede na stalno prakso shranjevanja moral nahajati. Šele če ključa na tem mestu ne bi bilo, toženec pa ji ga ne bi hotel izročiti, bi šlo za motilno ravnanje. Pritožbeni navedbi, da tožnica tega ni preverjala, ker se toženca boji in da se je upravičeno počutila ogroženo v izvrševanju svoje posesti, nista razlog za utemeljenost posestnega varstva (2). V posestni pravdi sodišče namreč odloča le na podlagi zadnje mirne posesti, ki je bila posestniku motena oz. odvzeta zaradi protipravnega ravnanja nekoga drugega (primerjaj 1. odstavek 33. člena SPZ). Temeljnega pomena torej je, kdo je bil zadnji posestnik stvari in ali je posest sploh bila motena oz. odvzeta. Dokazno breme pa je na strani tožnice.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno ravnalo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice. Podlaga za takšno odločitev ni dejstvo, da se tožnica nima več namena vrniti v stanovanje, kot očita pritožba, temveč dejstvo, da motilnega ravnanja ni dokazala. Glede na navedeno se sodišče druge stopnje ni spuščalo v ostale pritožbene navedbe o tem, ali bi moralo sodišče prve stopnje dopustiti spremembo tožbe, ali je tožnica stanovanje zapustila prostovoljno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničine dokazne predloge po zaslišanju prič B. D. in V. R. ter vpogled v predlagane listine s poizvedbo na Okrožno sodišče v Kranju, kdaj se je tožnica seznanila s podatki CSD. Dopustilo pa je dokazni predlog o vpogledu v zapisnik Okrožnega sodišča v Kranju z dne 8.12.2008 (3), ker tožnica listine v dokazne namene ni mogla predložiti prej. Zapisnik je bil namreč napravljen po koncu glavne obravnave v obravnavani zadevi (primerjaj 1. odstavek 337. člena v povezavi z 4. odstavkom 286. člena ZPP). Vendar pa tožnica tudi s tem dokaznim predlogom dokazuje le eno sicer pomembno dejstvo, in sicer da stanovanja ni zapustila prostovoljno, ne pa tudi še drugega odločilnega dejstva v tem postopku, da ji ponoven vstop v stanovanje ni bil omogočen. To pa je bistvo sodnega varstva motenja posesti.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je očitno prišlo do pomote v stroškovnem delu sklepa, saj je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo drug znesek stroškov postopka kot v obrazložitvi. Po izračunu priglašenih stroškov s strani tožene stranke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pravilen znesek 1.002,574 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje tudi navedlo v izreku. Glede na to, da se učinek pravnomočnosti razteza le na izrek sodne odločbe (objektivne meje pravnomočnosti), ni potrebe po spreminjanju izpodbijanega sklepa v stroškovnem delu.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Kot navedeno, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v kršitev 184. člena ZPP (sprememba tožbe), ker tudi podredni zahtevek ne bi vplival na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb pravnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in tudi ne napačne uporabe materialnega prava. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (čl. 365/2 ZPP).

Pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo. Ker po oceni sodišča druge stopnje odgovor na pritožbo s strani tožene stranke ni bil potreben, nosi toženec sam strošek odgovora na pritožbo (primerjaj 1. odstavek 155. člena v povezavi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Po toženčevi izpovedbi se ključ shranjuje v čevlju, po pričinih pa »pri smuči«.

(2) Primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VSL I Cp 1737/99 z dne 11.10.2000. (3) Med pravdnima strankama poteka vzporedno na Okrožnem sodišču v Kranju pravdni postopek o stikih, varstvu in vzgoji nad mladoletnim A. K., opr. št. II O 543/2008 – glej zapisnik z dne 8.12.2008, priloga A9.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia