Jedro

Iz sklepa o spremembi družbenikov in poslovnih deležev, navedenega v notarskem zapisu, je razvidno, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža druge dolžnice na novega družbenika bila sklenjena, vendar ne v obliki notarskega zapisa. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe). Najstrožja obličnost v takrat veljavnem tretjem odstavku 416. člena ZGD je bila predpisana za veljavnost samega pravnega posla oziroma pogodbe (forma ad solemnitatem), in sicer zaradi varstva javnega interesa. V skladu z navedenim je kot sankcija zaradi nespoštovanja predpisane obličnosti v danem primeru predvidena ničnost, na kar pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR). Ker navedena pogodba ni bi sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih učinkov za pogodbenike in s tem zlasti ne za drugo dolžnico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj v celoti glasi: „1.Ugovor druge dolžnice z dne 26.09.2009 se zavrne.

2. Druga dolžnica je dolžna v 8 dneh povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 165,60 (sto petinšestdeset 60/100) EUR, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“ Druga dolžnica je dolžna v 8 (osmih) dneh povrniti upniku stroške postopka s pritožbo v znesku 171,12 (sto enainsedemdeset 12/100) EUR, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru druge dolžnice in sklep o izvršbi, opr. št. ..., z dne ..., razveljavilo v delu, ki se nanaša na drugo dolžnico ter ustavilo izvršilni postopek zoper njo (1. točka izreka), sklenilo, da se v zemljiški knjigi sodišča prve stopnje v vl. št. , k.o. , izbriše zaznamba navedenega sklepa o izvršbi pri solastninskem deležu do ½, ki pripada drugi dolžnici (2. točka izreka), in odločilo, da upnik krije sam svoje stroške v zvezi z ugovorom (pravilno: odgovorom na ugovor) (3. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu je upnik s pomočjo pooblaščenke pravočasno vložil pritožbo z dne 21.10.2009, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi je navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejstvo, da pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža druge dolžnice ni bi bila sklenjena v notarskem zapisu, ni bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, temveč je bistvenega pomena njena (aktivna/pasivna) vloga pri poslovodenju prvotnega dolžnika ... d.o.o. ter prenehanje njene funkcije prokuristke dne 03.10.1997. Poleg tega je opozoril na dejstvo, da je bila druga dolžnica ob prenehanju prvotnega dolžnika še vedno vpisana v sodnem registru kot družbenica. V nadaljevanju pritožbe je še navedel, da njegova terjatev izvira iz obdobja, ko je druga dolžnica še aktivno sprejemala poslovne odločitve pri prvotnem dolžniku, le-te pa so se odražale v neizplačilu njemu pripadajočih plač in drugih terjatev iz delovnega razmerja tik pred prenehanjem njene funkcije prokuristke. Po njegovem mnenju druga dolžnica svoje aktivne vloge pred tem ni zanikala. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da naj njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter drugi dolžnici naloži plačilo stroškov v zvezi s pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je upnik dne 19.04.2006 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer izdatka sodne poravnave, sklenjene pri Delovnem sodišču v , opr. št. ... z dne ... (priloga A3 sodnega spisa), zoper zgoraj navedena dolžnika kot pravna naslednika po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod izbrisane družbe – prvotnega dolžnika gospodarske družbe ... d.o.o. (navedena dolžnika sta bila tudi ustanovitelja te družbe), sodišče pa je s sklepom z dne 15.01.2009 izvršbo dovolilo.

Druga dolžnica je zoper navedeni sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor z dne 26.01.2009 (list. št. 28), v katerem je zanikala svojo osebno odgovornost za obveznosti navedene izbrisane družbe, ker naj bi bila pasiven družbenik v tej družbi in ni sprejemala nobenih poslovnih in drugih pomembnih odločitev. Poleg tega je zatrjevala, da je iz navedene izbrisane družbe izstopila na podlagi pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 03.10.1997, njen celotni poslovni delež pa je prevzel nov družbenik.

Druga dolžnica za svoje trditve v zvezi z izstopom iz navedene izbrisane družbe sodišču prve stopnje pogodbe o odstopu poslovnega deleža z dne 03.10.1997 na novega družbenika ni predložila, pač pa je kot listinski dokaz za te svoje navedbe predložila sklepe skupščine navedene izbrisane družbe v notarskem zapisu pod opr. št. ... z dne ... (priloga B1). Iz sklepa o spremembi družbenikov in poslovnih deležev, navedenega v tem notarskem zapisu, je razvidno, da je navedena pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža druge dolžnice na novega družbenika bila sklenjena, vendar ne v obliki notarskega zapisa.

Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da druga dolžnica za odplačni prenos svojega poslovnega deleža ni sklenila veljavnega pravnega posla. Taka pogodba, kot je sicer pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, bi morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa v skladu s takrat veljavnim tretjim odstavkom 416. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD. Toda sodišče prve stopnje pri tem ni upoštevalo 48. člena Zakona o notariatu – ZN, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe in je določal, da pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa zakon zanje določa, da to morajo biti, niso veljavni, pri čemer sedaj veljavni 48. člen ZN izrecno predpisuje kot vrsto neveljavnosti ničnost. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe). Najstrožja obličnost v takrat veljavnem tretjem odstavku 416. člena ZGD je bila predpisana za veljavnost samega pravnega posla oziroma pogodbe (forma ad solemnitatem), in sicer zaradi varstva javnega interesa. V skladu z navedenim je kot sankcija zaradi nespoštovanja predpisane obličnosti v danem primeru predvidena ničnost, na kar pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR). Ker navedena pogodba ni bi sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih učinkov za pogodbenike in s tem zlasti ne za drugo dolžnico.

Glede na navedeno druga dolžnica po oceni pritožbenega sodišča ni dokazala, da je svoj poslovni delež pravno veljavno odsvojila že pred izbrisom prvotnega dolžnika. Tako se pritožnikove navedbe v zvezi z neveljavnostjo navedene pogodbe o prenosu poslovnega deleža izkažejo za utemeljene. Poleg tega je pritožbeno sodišče tudi po pregledu zgodovinskega izpiska iz sodnega registra, ki si ga je pridobilo po uradni dolžnosti za navedeno izbrisano družbo, ugotovilo, da je bila druga dolžnica ob prenehanju prvotnega dolžnika še vedno vpisana kot družbenica, na kar je opozoril tudi pritožnik.

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vpliva druge dolžnice na poslovanje izbrisane družbe upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/2002), na katero se je sklicevala tudi druga dolžnica. Dolžnica je v zvezi s tem v svojem ugovoru zatrjevala, da je bila pasivni družbenik prvotnega dolžnika, ker ni sprejemala poslovnih in drugih pomembnih odločitev v zvezi s poslovanjem izbrisane družbe, in kot dokaz za te svoje navedbe predložila tri pogodbe, in sicer: pogodbo o finančnem zastopanju z dne 06.03.1995 (priloga B2), prodajno pogodbo št. 535/96 z dne 11.10.1996 skupaj z izjavo prvotnega dolžnika z dne 24.10.1996 (priloga B2) in pogodbo o medsebojnem sodelovanju z dne 10.10.2001 (priloga B4). Glede na navedeno je druga dolžnica smiselno svojo aktivno vlogo zanikala tudi za obdobje preden ji je prenehala funkcija prokuristke, kar se je zgodilo dne 03.10.1997. Iz navedenih pogodb je razvidno, da jih je podpisal prvi dolžnik kot direktor prvotnega dolžnika, samo na podlagi tega dejstva, razvidnega iz treh pogodb, pa ni mogoče zaključiti, da druga dolžnica ni imela aktivne vloge pri poslovodenju prvotnega dolžnika, kakor je to storilo sodišče prve stopnje. Dolžnica v dokaz za te svoje navedbe ni predlagala drugih dokazov kot na primer vsaj svojega zaslišanja in zaslišanja prvega dolžnika kot direktorja izbrisane družbe, na podlagi katerih, bi lahko ovrgla zakonsko domnevano aktivno vlogo družbenice.

Čeprav je iz sklepa o spremembi zastopnikov, navedenega pod drugič v notarskem zapisu pod opr. št. Sv ... z dne ..., razvidno, da je drugi dolžnici prenehalo pooblastilo za zastopanje kot prokuristu z dne 03.10.1997, tudi to ne pomeni, da od prenehanja tega pooblastila dalje ni imela oziroma mogla imeti vpliva na poslovanje prvotnega dolžnika kot družbenica brez posebnih pooblastil za zastopanje.

Pritožbena navedba, da je prvotni dolžnik upniku dolgoval na podlagi sklenjenega delovnega razmerja neizplačane plače v obdobju, preden je drugi dolžnici prenehala funkcija prokuristke, sicer ni utemeljena, saj je drugi dolžnici ta funkcija prenehala dne 03.10.1997, upnik pa je v predlogu za izvršbo navedel, da zahteva neizplačane plače za obdobje od dne 01.06.1998 do 05.02.1999. Toda ne glede na to pritožnici glede na ostale ugotovitve pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati, da je bila pasivna družbenica prvotnega dolžnika.

Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika prešla na drugo dolžnico, zmotno uporabilo materialno pravo, kar je glede na pritožbene navedbe smiselno zatrjeval tudi pritožnik, na ta pritožbeni razlog pa je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovor druge dolžnice zavrne (3. točka 365. člena ZPP in peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Zaradi spremembe izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče odločilo o stroških celotnega postopka, torej o stroških, ki so nastali v postopku na prvi stopnji in drugi stopnji, v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, upoštevajoč tudi 155. člen ZPP.

V zvezi s stroški na prvi stopnji je pritožbeno sodišče upniku priznalo priglašene stroške za odgovor na ugovor v višini 300 točk, kar pri vrednosti točke 0,46 EUR na dan odločanja znaša 138,00 EUR, skupaj z DDV (20%) pa 165,60 EUR. V zvezi s tem mu pritožbeno sodišče ni priznalo materialnih stroškov v višini 10 točk, saj jih upnik ni izkazal z nobeno listino, prav tako mu tudi ni priznalo stroškov v zvezi s končnim poročilom za odgovor na ugovor v višini 10 točk, ker so zajeti v postavki za pritožbo zoper sklep o ugovoru.

V postopku na drugi stopnji je pritožbeno sodišče priznalo upniku priglašene stroške za pritožbo v višini 300 točk in za končno poročilo stranki v višini 10 točk, skupaj torej 310 točk, kar pri vrednosti točke 0,46 EUR na dan odločanja znaša 142,60 EUR, skupaj z DDV (20%) pa 171,12 EUR. Pritožbeno sodišče mu ni priznalo materialnih stroškov v višini 10 točk, ki naj bi nastali v zvezi s pritožbo, saj jih upnik ni izkazal z nobeno listino.

Navedene stroške je dolžna druga dolžnica povrniti upniku v roku 8 dni od dneva vročitve overjenega prepisa tega sklepa. V nasprotnem primeru bo prišla v zamudo in bo morala poleg stroškov celotnega postopka plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.