Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se razveljavi pisna oporoka z dne 30. 8. 2006, sklenjena pred pričami A. A., B. B. in C. C., ki naj bi jo podpisal oporočitelj D. D. Tožnici je naložilo, da mora toženkama povrniti 3.961,88 EUR pravdnih stroškov z obrestmi za primer zamude s plačilom.
2. Tožnica se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne soglaša z obrazložitvijo sodišča, ki je verjelo izpovedim prič B. B. in C. C. Slednji na obravnavi 28. 9. 2012 kar nekaj časa ni mogel ugotoviti, kateri naj bi sploh bil njegov podpis. Že nestrokovna primerjava podpisov oporočnih prič na sporni oporoki in na povratnicah v spisu pokaže, da podpisa nista istovetna. Tožnica zato vztraja, da sta podpisa oporočnih prič na izpodbijani oporoki ponarejena. Meni, da bi sodišče moralo izvesti predlagani dokaz z izvedencem grafologom. Napačna pa je tudi odločitev glede stroškov postopka. Sodišče je namreč tožnici naložilo, da mora toženkama plačati tudi stroške izvedenca, čeprav je predujem založila tožnica.
3. Toženki v odgovoru na pritožbo ponavljata svoje dosedanje ugovore in predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V pritožbenem postopku ostaja sporno vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič (C. C. in B. B.) na izpodbijani oporoki. Po videzu gre za pisno oporoko pred pričami. V skladu s 64. členom Zakona o dedovanju (ZD) mora takšno oporoko oporočitelj podpisati ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti, da je pismeni sestavek njegova poslednja volja, čemur sledi še podpisovanje obeh oporočnih prič.
6. Tožnica trdi, da podpisa navedenih dveh oporočnih prič na oporoki v resnici nista njuna. Če ima tožnica prav, je sporna oporoka neveljavna, ker ne ustreza predpisanim oblikovnim zahtevam. Neveljavnost takšne oporoke pa mora upravičenec uveljavljati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Tožnica, ki zahteva razveljavitev sporne oporoke (in ne le ugotovitve njene neveljavnosti) je temu pogoju zadostila, zato so brez podlage pomisleki, ki jih toženki v zvezi s tem vztrajno ponavljata v svojih vlogah, tudi v odgovoru na pritožbo.
7. Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno. To pomeni, da ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.
8. Sodišče torej tožnici ne bi smelo odreči dokazovanja z izvedencem, posebej še, ker gre pri presoji pristnosti podpisa za strokovno vprašanje, na katerega lahko zanesljivo odgovori le izvedenec. Ali in katere primerjalne podpise bo potreboval za izdelavo grafološke ekspertize, je stvar izvedenca. Neutemeljen je zato očitek sodišča prve stopnje tožnici, da ni predlagala, naj sodišče pridobi primerjalne podpise oporočnih prič. Ta okoliščina ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Sicer pa pritožba upravičeno izpostavlja, da sta v spisu (na povratnicah - pri redni št. 15) vsaj dva podpisa oporočnih prič, ki se že na prvi pogled očitno razlikujeta od spornih podpisov na oporoki.
9. Končno sodišče prve stopnje za svojo oceno, da pričama brez pridržkov verjame, ni navedlo razumnih in prepričljivih razlogov. Sodnica, ki je izdala izpodbijano sodbo, prič B. B. in C. C. ni neposredno zaslišala, zato ni jasno, kako se je lahko prepričala o njuni verodostojnosti. Prepis zvočnega posnetka njune izpovedi (na naroku 28. 9. 2012) namreč prej vzbuja dvom o zanesljivosti in prepričljivosti izpovedanega kot obratno. Pričama, ki naj bi se podpisali na sporno oporoko, ne da bi vedeli, kaj in zakaj podpisujeta, pač ni mogoče zaupati, da govorita resnico. Tudi zato bi sodišče njuno izpoved moralo preveriti še z drugimi ponujenimi dokazi.
10. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo dokazno oceno, po navedenem niso sprejemljivi, vendar niso nerazumljivi, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato ni podana. Pač pa je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovljeno, ker sodišče ni v celoti izčrpalo tožničine dokazne ponudbe. Vprašljivo je torej, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
11. Sodišče druge stopnje je tako ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo. Zadevo je vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo glede na že izvedene dokaze lažje in hitreje dopolnilo dokazni postopek v nakazani smeri.
12. Pravica pravdnih strank do povračila pritožbenih stroškov je odvisna od končnega izida pravde. Odločitev o teh stroških je sodišče druge stopnje v skladu z tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo sodišču prve stopnje.