Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
20. 11. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. iz Z. in C. C. iz V. U., na seji senata dne 12. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1436/99 z dne 4. 7. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. P 107/97 z dne 1. 6. 1999 se zavrže.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je s sodbo št. P 107/97 z dne 1. 6. 1999 razsodilo, da je ustavni pritožnik dolžan lastnikoma stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Š. za uporabo teh nepremičnin plačati odmeno v višini 414.000 SIT ter jima povrniti pravdne stroške. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo št. Cp 1436/99 z dne 4. 7. 2000 zavrnilo pritožbo ustavnega pritožnika.
Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je sodišče kršilo pravico do poštenega sojenja (22. člen Ustave in prvi odstavek 23. člena Ustave), ker je o obveznosti plačevanja odmene odločalo, še preden je bilo v drugi pravdi (pravdna zadeva št. P 116/93) odločeno, komu predmetne nepremičnine pripadajo. Na splošno graja tudi hitrost sodnega postopka, pri čemer se ta očitek nanaša predvsem na pravdno zadevo št. P 116/93.
Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsak ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS pa je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izčrpanost vseh pravnih sredstev je procesna predpostavka za dovoljenost ustavne pritožbe.
V tej zadevi se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal 1. 6. 1999, torej še pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), ki je začel veljati 14. 7. 1999. Dovoljenost revizije je po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP v takšnih primerih treba presojati po pravilih prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77). Po drugem odstavku 382. člena ZPP77 je bila revizija v premoženjskih sporih, v katerih se je tožbeni zahtevek nanašal na denarno terjatev, dovoljena, če je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 80.000 SIT.
Izpodbijani del pravnomočne sodbe v obravnavani zadevi znaša 414.000 SIT. To pomeni, da je bila revizija zoper navedeno pravnomočno sodbo dovoljena. Ustavni pritožnik ni izkazal, da jo je vložil, s tem pa tudi ne, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger