Jedro

Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene.

Zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi je tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 4. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Predlagateljici S. V. se vrne v last in posest 1/2 solastninskega deleža do 48101/58100 na nepremičnini parc. št. 000/31 k.o. ... (ID znak parcela ...000/31).

Zemljiškoknjižni zavezanec za vračilo je T., družbena lastnina, dejanski zavezanec za vračilo pa njena pravna naslednica T., d.d., vknjižba lastninske pravice za navedeno parcelo na predlagateljico se izvede po uradni dolžnosti po pravnomočnosti tega sklepa."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom parcelo št. 000/4 k.o. ... (ID znak: parcela ... 000/4) v postopku parcelacije razdelilo na tri dele (1. točka izreka). Nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji je naložilo, da je dolžna pokojni H. J. v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa vrniti zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine za nepremičnine parc. št. 000/6 k.o. ..., parc. št. 000/30 k.o. ..., 000/31 in 000/32, obe k.o. ..., vse v deležu do 1/3 (II. točka izreka). Odločilo je še, da se zaplenjeno premoženje, navedeno v 2. točki izreka, vrne v obliki odškodnine v skupni višini 1.662,25 EUR v obveznicah Republike Slovenije z obrestmi od 5. 1. 1995 do izdaje obveznic (3. točka izreka). Nasprotni udeleženki T. d.d., je kot pravni naslednici naložilo, da je dolžna predlagateljici vrniti v last in posest 1/2 solastnega deleža do 48101/58100 na nepremičnini parcelna št. 000/31 k.o ... (4. točka izreka). Predlagateljico je postavilo kot skrbnico za poseben primer za pokojno H. J., ki bo začasno, do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni, upravljala z izročeno odškodnino v obliki obveznic (5. točka izreka).

2. Zoper 4. točko izreka se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da izpodbijana odločba omogoča le navidezno vrnitev v naravi, odločba pa dejansko ni izvršljiva. Sodišče je obvezalo nasprotnega udeleženca T. d.d., kot pravnega naslednika v zemljiški knjigi vpisanega solastnika nepremičnine, naj vrne nepremičnino predlagateljici v last in posest. Sodišče je oba pravna naslednika družbe T. pozvalo v postopek, T. d.o.o., se je postopka udeleževala in prerekala lastno povezavo z nepremičnino, ki je predmet vračila. Zavezanec za vračilo pa v postopku ni sodeloval. Bil je pasiven. Predmet vračila je v zemljiški knjigi še vedno vpisan na pravnega prednika, zavezanec pa v nasprotju z drugimi primeri, ko se je vknjižil kot zemljiškoknjižni lastnik, ni poskrbel za lasten vpis. Meni, da se kljub pravnomočni odločbi ne ona ne njeni pravni nasledniki ne bodo mogli vpisati v zemljiško knjigo.

Predlaga tudi, da se izrek sodbe spremeni tako, da se ji vrne novoustanovljena parcela 000/31 k.o. ... v celoti. Na ta način bi se omogočilo tudi njeni hčerki R. P. kot solastnici vzpostaviti vpis lastnine v zemljiško knjigo. Predlagateljica ji je namreč pri nastanku njene lastninske pravice, ko je nastopala kot darovalka, to omogočila.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagateljica1 S. V. je vložila predlog za vrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno pokojni H. J. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podan pravni naslov za vrnitev zaplenjenega premoženja pokojni H. J. Predlagateljica S. V. je kot pravna naslednica obsojenke aktivno legitimirana za vložitev predloga. Predlagateljica je zahtevala vrnitev parcel št. 000/4 in 000/6, obe k.o. ... v naravi, podredno pa odškodnino. Ker so nasprotni udeleženci ugovarjali ovire za vračanje v naravi, je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca geodetske stroke mag. J. D. parc. št. 000/4 k.o. ...razdelilo na več enot. Glede enot C, D, G in F je ugotovilo, da vračanje v naravi ni možno2. Prav tako je ugotovilo, da so ovire za vračilo v naravi enote A in B3. Odločitev je oprlo na določbo drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Drugače pa je presodilo glede dela parcele št. 000/4 k.o. ..., ki jo je izvedenec označil kot enota E. Gre za pripadajoče zemljišče k objektu, ki je v solasti predlagateljice. Ocenilo je, da ne gre za klasičen primer vračanja zaplenjenega premoženja, saj ta del nekoč zaplenjene parcele danes predstavlja pripadajoče zemljišče k predlagateljičini stanovanjski hiši, pravno formalno pa stanje še ni urejeno. Ocenilo je, da je zaradi te posebne situacije mogoče vrniti zgolj del zemljišča – enoto E, ki predstavlja pripadajoče zemljišče k objektu F. v solastništvu predlagateljice in R. P. (predlagateljičine hčerke). Enota E se je zato oblikovala v samostojno parcelo.

6. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige je na tem delu nepremičnine kot solastnica v deležu do 48101/58000 še vedno vpisana T., družbena lastnina (izpisek iz zemljiške knjige na A 190). To med udeleženci postopka ni sporno. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta pravni naslednici v zemljiško knjigo vpisane T., družbene lastnine, T. d.d., in T. d.o.o. Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene. Pravni naslednici zemljiškoknjižne lastnice zatrjevanemu pravnemu nasledstvu, ki ga je zatrjevala sama predlagateljica, nista nasprotovali. Sodišče prve stopnje je zato to dejstvo štelo za neprerekano (214. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Prvostopenjsko sodišče se je v razlogih sklicevalo tudi na pravno nasledstvo, ugotovljeno v upravnem postopku denacionalizacije (odločba št. 362/0002/96-135, priloga A 106 spisu). Ker je podjetje T. d.o.o., prenehalo obstajati (1. 6. 2017 je bil končan stečajni postopek – priloga C 31), je sodišče prve stopnje pravilno kot pravno naslednico nekdanje T, družbene lastnine, štelo T. d.d., ki je tudi zavezanka za vrnitev solastnega deleža nepremičnine v naravi.

7. Glede na drugi odstavek 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) je zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d. Ker zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno z dejanskim, je pritožbeno sodišče v tem delu v korist predlagateljice vzpostavilo lastninsko pravico in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.

8. Pač pa se predlagateljica neutemeljeno zavzema za vrnitev parcelne številke 000/31 k.o. ... v celoti. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predstavlja parcela pripadajoče zemljišče, ki je v solastništvu predlagateljice s tretjo osebo, ki ni udeleženka postopka. Sodišče je štelo, da imata solastnici enak solastninski delež na pripadajočem zemljišču in je zato ocenilo, da je moč predlagateljici vrniti v naravi zgolj idealni delež do 1/2 solastninske pravice na obravnavanem delu nepremičnine, medtem ko druga polovica ostane v lasti dosedanjega solastnika. Na ta način pravica R. P. in njenega dela pripadajočega zemljišča ne bo v ničemer prizadeta. Kako bo R. P. urejala svoj del, ni stvar tega postopka, zato so tudi pritožbene navedbe predlagateljice v zvezi s tem neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Predlog sta vložili predlagateljica S. V. in M. Ž., ki je med postopkom umrla. Dedinja M. Ž. na podlagi oporočnega dedovanja je S. V., ki je prevzela predmetni postopek kot izključna dedinja obsojenke in kot izključna predlagateljica. 2 Enote predstavljajo dostopne poti, dovozne in parkirne prostore, prostore za smetnjake in podobno. Gre torej za pripadajoča zemljišča k objektom, ki niso v lasti upravičenke. 3 Enota A predstavlja del makadamske poti za dostop do stavb z naslovom B. 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e in B. 11 in 11a. Enota B predstavlja adaptirano dvorišče Gasilskega doma in se uporablja za izvajanje dejavnosti gasilskega zavoda, kjer se nahaja tudi pomožni objekt (stavba).