Jedro

Tožnica s prvim in drugim tožbenim zahtevkom, upoštevaje pri tem tudi njene tožbene trditve, toži na ugotovitev in prepoved protipravnega vznemirjenja, s tretjim tožbenim zahtevkom pa na ukinitev služnosti. Tako utemeljeno navaja, da v predmetni zadevi ne gre za spor zaradi motenja posesti, kot je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog P 3/2022 z dne 4. 11. 2022 ugodi, navedeni plačilni nalog se razveljavi in se določi nova višina sodne takse za redni postopek v višini 165,00 EUR, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek z izdajo novega plačilnega naloga.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog.

2. Zoper ta sklep se tožnica pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo vrednost spornega predmeta, takso pa odmerilo v previsokem znesku 180,00 EUR. V prilogi 1, ki je sestavni del ZST-1, ni navedeno, da se takso, določene po tabeli 16. člena ZST-1, dodatno pomnoži s količnikom tri, kot je to zmotno postorilo sodišče prve stopnje. Opozarja, da je v predmetni pravdi glavni tožbeni zahtevek za ukinitev služnostne pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine za izbris služnosti. Po 29 členu ZST-1 je v 2. točki določena vrednost zahtevka za odmero sodne takse 1.500,00 EUR, kar je po tabeli 50,00 EUR. Ker je vrednost spora določena v znesku 205,00 EUR, pa meni, da ta vrednost ne more biti drugačna in lahko sodišče zahteva zgolj sodno takso, ki je določena v 16. členu ZST-1 in po tarifni številki 1111 ZST-1 znaša 18,00 EUR oziroma po količniku tri, največ 54,00 EUR. Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in plačilo sodne takse v znesku 180,00 EUR razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vrednost spora skladno z 29. členom ZST-1 določilo v znesku 2.500,00 EUR, saj je štelo, da gre za spor zaradi motenja posesti. Glede na tako ugotovljeno vrednost spornega predmeta je odločilo, da znaša sodna taksa po tarifni št. 1111 ZST-1 s količnikom tri 180,00 EUR.

5.Tožnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo previsoko, saj se tožbena zahtevka ne nanašata na motenje posesti. Iz tožbe z dne 23. 1. 2022 izhaja, da tožnica uveljavlja tri (glavne) tožbene zahtevke.

S prvim in drugim tožbenim zahtevkom, upoštevaje pri tem tudi njene tožbene trditve, toži na ugotovitev in prepoved protipravnega vznemirjenja, s tretjim tožbenim zahtevkom pa na ukinitev služnosti. Tako utemeljeno navaja, da v predmetni zadevi ne gre za spor zaradi motenja posesti, kot je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo sodišče prve stopnje, njena pritožba pa je v tem delu utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je v zvezi s prvim in drugim tožbenim zahtevkom upoštevalo vrednost spornega predmeta 205,00 EUR, kakor je to tožnica navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST‑1), v zvezi s tretjim tožbenim zahtevkom pa je upoštevalo vrednost spornega predmeta 1.500,00 EUR, kot to določa 2. točka 29. člena ZST‑1. Ob seštevku znaša skupna vrednost predmeta postopka 1.705,00 EUR (20. člen ZST-1). Sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje v skladu s tarifno št. 1111 ZST-1 ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 2.000,00 EUR tako znaša 165,00 EUR (ali 3 x 55,00 EUR) in ne 50,00 EUR oziroma 54,00 EUR, kot to napačno navaja tožnica. Ob tem sodišče druge stopnje tožnici zgolj še pojasnjuje, da je količnik tri za odmero sodne takse po 16. členu ZST-1 določen v tarifni št. 1111 ZST-1 in ne v tabeli v prilogi 1, kakor zmotno izpostavlja v pritožbi.

7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru dolžnice zoper plačilni nalog P 3/2022 z dne 4. 11. 2022 ugodi, navedeni plačilni nalog pa se razveljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Nova višina sodne takse za redni postopek znaša 165,00 EUR. Zadeva se zato vrne sodišču prve stopnje v nov postopek z izdajo novega plačilne naloga za plačilo sodne takse za redni postopek v navedeni višini (smiselno tretji odstavek 34a. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).