Jedro

Nasprotni udeleženec ne more uspeti z zahtevo, da se stvarna služnost izvaja zgolj ob njegovi navzočnosti (oziroma pod nadzorom). Sodišče prve stopnje je služnost določilo zgolj za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter jo s tem ustrezno omejilo, da je izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca kar najmanj moteno.

Razdelitev solastne nepremičnine v etažno lastnino predstavlja razdružitev premoženja v korist vseh udeležencev postopka, saj namesto solastninskih deležev pridobijo izključno lastnino na posameznih delih stavb. V takšnem postopku nedvomno skupne potrebne stroške predstavljajo stroški izvedenca, ki odloča o možnosti fizične razdružitve nepremičnine, če se stranki o tem ne uspeta dogovoriti (vključno z ustanovitvijo služnosti), in nadaljnji stroški izvedenca za sestavo elaborata, ki omogoča vpis v register stavb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno nepremičnino udeležencev postopka in na podlagi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb vzpostavilo etažno lastnino na stavbi, ID znak ..., k. o. X, ki je povezana s parcelo 1111/3, k. o. ..., tako da je vpisalo lastninsko pravico v korist predlagateljice za posamezni del stavbe št. ..., kar predstavlja stanovanje v izmeri 12,30 m2, v tretji etaži, do celote, in lastninsko pravico v korist nasprotnega udeleženca na posameznem delu stavbe št. ..., kar predstavlja stanovanje v izmeri 33,70 m2, v prvi in drugi etaži, do celote. Kot skupne dele stavbe je določilo pripadajoče zemljišče pod stavbo v izmeri 20 m2, streho in fasado in na njih vpisalo solastninsko pravico za vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ... do deleža 2674/10000 in za vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ... do deleža 7326/10000. V korist posameznega dela stavbe, last predlagateljice, je dovolilo vknjižbo služnostne pravice zaradi nujnih obnovitvenih in vzdrževalnih del v kleti, ki je del posameznega dela stavbe nasprotnega udeleženca A. A. Odločilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici 2/3 skupnih stroškov postopka v višini 1.636,96 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je sodišče pri odločitvi o ustanovitvi služnosti zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je navedlo, da je nasprotni udeleženec v služnost privolil. Iz zapisnika z naroka 14. 11. 2014 izhaja zgolj, da stranki nista dosegli dogovora glede ustanovitve služnosti, saj je predlagateljica vztrajala pri neomejenem dostopu, nasprotni udeleženec pa bi dovolil dostop zgolj ob njegovi prisotnosti. Tudi iz zapisnika z naroka 16. 11. 2015 ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec neomejeno dovolil služnost. Pristanek je bil vedno vezan na opravljanje del v njegovi navzočnosti. Sodišče je v stroškovni odločitvi napačno uporabilo določilo 35. člena ZNP. Predmetni postopek je sprožila predlagateljica izključno v njenem interesu. Temeljno pravilo nepravdnega postopka je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka in načeloma trpi stroške udeleženec, v čigar korist je bil postopek uveden. Prav zaradi predloga predlagateljice sta bila postavljena izvedenca B. B. in C. C., njuni stroški pa znašajo 2.455,45 EUR. Stroški se med strankama v nepravdnem postopku delijo sorazmerno le takrat, če v njem sodeluje več strank z enakimi interesi. Takšnega interesa nasprotni udeleženec ni imel, saj mu je bilo vseskozi jasno, da sta z ženo solastnika nepremičnine vsak v višini 1/3, kar sta tudi imela v posesti od sklenitve prodajne pogodbe. Sodišče teh okoliščin ni ocenilo. ZNP ne predvideva obvezne izvedbe dokaza z izvedencem, stroški pa so nastali zgolj, ker je takšen dokaz predlagala predlagateljica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je mogoče govoriti, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, če torej nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni ali med seboj v nasprotju. Takšnih kršitev izpodbijani sklep ne vsebuje in so nasprotni pritožbeni očitki neutemeljeni. Nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi zapisniki predstavlja procesno kršitev protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je pritožnik izrecno ne uveljavlja (sklicuje se zgolj na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. Tudi sicer sklicevanje sodišča na privolitev nasprotnega udeleženca v ustanovitev služnosti ne predstavlja odločilnega razloga za sprejem odločitve o ustanovitvi stvarne služnosti. Sodišče je na podlagi določila 125. člena ZNP v postopku za delitev stvari dolžno po uradni dolžnosti ustanoviti služnost, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Sodišče je imelo pri delitvi zgolj dve možnosti, ali (1.) kletni prostori ostanejo v skupni lasti obeh udeležencev postopka, čemur je nasprotni udeleženec izrecno nasprotoval, ali (2.) da sprejme za pritožnika ugodnejšo odločitev in ustanovi služnost v korist lastnika posameznega dela stavbe, in sicer mansarde, zaradi nujnih obnovitvenih in vzdrževalnih del, povezanih s kanalizacijskimi in vodovodnimi vodi v kletnih prostorih zgradbe. Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine (213. člen SPZ), zato nasprotni udeleženec tudi ne more uspeti z zahtevo, da se izvaja zgolj ob njegovi navzočnosti (oziroma pod nadzorom). Sodišče prve stopnje je služnost določilo zgolj za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter jo s tem ustrezno omejilo, da je izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca kar najmanj moteno.

5. Temeljno določilo prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške nepravdnega postopka, se uporablja le, če zakon za posamezne primere ne določa drugače. Za postopke delitve stvari v solastnini zakon v 126. členu posebej določa, da skupne stroške postopka krijejo posamezni udeleženci v sorazmerju z velikostjo njihovih solastniških deležev. Vsak solastnik nepremičnine ima pravico, da v nepravdnem postopku zahteva razdelitev solastne nepremičnine v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča (110. člen SPZ). Gre za razdružitev premoženja v korist vseh udeležencev postopka, saj namesto solastninskih deležev pridobijo izključno lastnino na posameznih delih stavb. V takšnem postopku nedvomno skupne potrebne stroške predstavljajo stroški izvedenca, ki odloča o možnosti fizične razdružitve nepremičnine, če se stranki o tem ne uspeta dogovoriti (vključno z ustanovitvijo služnosti), in nadaljnji stroški izvedenca za sestavo elaborata, ki omogoča vpis v register stavb. Pritožbene navedbe, da gre za postopek v izključnem interesu predlagateljice, zato niso utemeljene, odločitev sodišča prve stopnje, ki je skupne stroške postopka razdelilo glede na solastni delež udeležencev v postopku, pa je materialno pravilna in skladna z določilom 126. člena ZNP.

6. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7. O pritožbi nasprotnega udeleženca je odločilo Višje sodišče v Ljubljani skladno s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016, izdanem na predlog predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 9/2016 z dne 4. 4. 2016.