Jedro

O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo prvotoženke, vloženo po (prvotnem pooblaščencu) odvetniku A. A. zoper sodbo z dne 18. 8. 2021. Ugotovilo je, da ob vložitvi pritožbe odvetnik A. A. ni predložil novega pooblastila, iz spisa pa izhaja, da je pooblaščenka odvetnica B. B. upravičena za zastopanje prvotoženke. Odvetnik A. A. ni upravičen za zastopanje prvotoženke, saj nima pooblastila zakonitega zastopnika prvotoženke.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo1 prvotoženka po prvotnem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče ni reševalo predhodnega vprašanja v skladu s 13. členom ZPP in je najprej potrebno razrešiti kdo je zakoniti zastopnik prvotoženke, saj je od tega odvisno kdo je pooblaščenec in katere izjave so podane v njenem imenu. Kolikor bi sodišče ravnalo v skladu s svojo dolžno skrbnostjo in izvedlo celovito dokazno presojo, bi moralo ugotoviti, da je C. C. edini upravičen za zastopanje prvotoženke in podajanje volje, zato je upravičen pooblastiti za zastopanje odvetnika A. A. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločanje o zavrženju pritožbe ni odločanje o končni odločitvi v zadevi. Kljub temu, da gre zgolj za procesno odločitev, velja, da mora biti v primeru, ko gre za pomembnejšo procesno odločitev, zagotovljena pravica do izjavljanja2. Izpodbijana procesna odločitev je pomembna, saj vpliva na ustavno zagotovljene pravice stranke v postopku3. Zato je bilo potrebno obravnavati pritožbo.

5. Prvotoženka utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje zaradi izrazitega in morebiti utemeljenega nasprotovanja ne more zanašati na vpise v sodni register, na kar je opozarjala v vlogi in o čemer je spor. Posledično ne more kar zavreči pritožbe prvotoženke zoper sodbo. Pri toženi stranki je podana shizofrena situacija, ko dva različna zakonita zastopnika in njuna pooblaščenca opravljata nasprotujoča procesna dejanja. O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje naj opravi postopek s pritožbo prvotoženke po prvotnem pooblaščencu zoper sodbo z dne 18. 8. 2021. 7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). To bo samostojni sklep o stroških, če ne bo ugodeno pritožbi prvotoženke po prvotnem pooblaščencu zoper sodbo (brez prejudiciranja odločitve).

1 Zahtevo za prekinitev postopka in vložitev pobude za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih naslavlja na Vrhovno sodišče RS. 2 Sklep Ustavnega sodišča Up-131/00, 10. točka obrazložitve. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-108/00-18.