Jedro

Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov.

Izrek

Pritožba obsojenca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenca A. A. za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenec "predvsem" zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter višjemu predlagal, da "zavrne zmoten in nepravilen sklep o plačilu sodne takse".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že odločalo in predlog obsojenca za oprostitev plačila sodne takse v znesku 30,00 EUR s sklepom X K 59294/2010-2316 z dne 15. 6. 2018 zavrnilo. Naslovno sodišče je ugodilo pritožbi obsojenca in navedeni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje, saj sodišče prve stopnje ni presojalo obsojenčevih navedb, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem po določbi šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) tudi pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, prav tako pa ni preverjalo obsojenčevih navedb, da ima blokiran transakcijski račun.

5. Sodišče prve stopnje je v novem odločanju upoštevalo napotke iz razveljavitvenega sklepa in opravilo dodatne poizvedbe o blokadah na transakcijskem računu obsojenca, njegovih prejemkih iz naslova opravljanja dela v ZPKZ X. in o geodetskih podatkih njegove nepremičnine. Ugotovilo je, da se obsojenčeve življenjske in finančne okoliščine od izdaje obsodilne sodbe z dne 5. 9. 2016 niso bistveno spremenile. Nato je v skladu z relevantnimi določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1), Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) preučilo materialni položaj obsojenca z namenom ugotavljanja njegove upravičenosti do redne brezplačne pravne pomoči oziroma posledično do oprostitve plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da upoštevno premoženje obsojenca predstavljajo njegova nepremičnina v B. (ID znak ..., ki v naravi predstavlja zemljišče v izmeri 752 m2 s pripadajočo stanovanjsko hišo v B., v vrednosti vsaj 461.951,00 EUR), kar se za namene ugotavljanja materialnega položaja obsojenca po določbah ZUPJS upošteva v vrednosti 369.561,60 EUR, in obsojenčevi prejemki za opravljeno delo v ZPKZ X., ki z odštetim 20% obveznim prihrankom mesečno znašajo med 52,81 EUR in 75,32 EUR.

6. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da celotna vrednost obsojenčevega premoženja in dohodkov bistveno presega cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči oziroma redne brezplačne pravne pomoči, zato niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse po določbah ZST-1 in ostalih zakonih, na katere se sklicuje obsojenec. V razlogih izpodbijanega sklepa je obrazložilo, da je obsojenčeva nepremičnina resda obremenjena s hipotekami do zneska 7,8 milijona EUR, vendar to obsojencu ne preprečuje prostega razpolaganja z nepremičnino v smislu oddajanja v najem, zato ni podan razlog za neupoštevanje tega premoženja po tretjem odstavku 12a. člena ZST-1 oziroma tretjem odstavku 14. člena ZBPP. Obsojenec prosto razpolaga tudi s sicer majhnimi prejemki za delo v ZPKZ X., vendar ker nima preživninskih obveznosti do tretjih oseb in je za njegovo preživljanje v celoti poskrbljeno, bo sodno takso v minimalnem znesku 30,00 EUR zmožen plačati.

7. Sodišče druge stopnje se pridružuje prvostopenjskim zaključkom, da pogojev za oprostitev plačila sodne takse v obravnavani zadevi ni, saj obsojenec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, za njegovo preživljanje pa je v ZPKZ X. poskrbljeno in bo z mesečnimi prihodki od dela v zaporu naloženo obveznost plačila sodne takse zmožen izpolniti. Pritožnik s pritožbenimi navedbami pravilnosti sprejete odločitve ne more omajati, čeprav v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotno in tudi sporno razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da lahko s svojo nepremičnino prosto razpolaga, čeprav je obremenjena s hipotekami in čeprav ima blokiran transakcijski račun s strani FURS.

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da lahko obsojenec za oddajanje svoje nepremičnine v najem poskrbi tudi med prestajanjem kazni zapora s pomočjo pooblaščencev, preko katerih lahko uredi tudi prejem najemnin, za katere je sicer splošno znano, da se plačujejo v gotovini. S takšno argumentacijo sodišče prve stopnje dejansko nakazuje na razpolaganje z nepremičnino na način, ki bi pomenil izogibanje davčni izvršbi, kar je nedopustno in na kar pritožnik utemeljeno opozarja. Za pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga obsojenca za oprostitev plačila sodnih taks tosmerna obrazložitev sicer ni bistvena, saj je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da po določbah tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma tretjega odstavka 14. člena ZBPP ni pogojev, da se obsojenčeva nepremičnina ne bi upoštevala pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja. Zakonski določbi za uporabo te izjeme zahtevata, da prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Pritožnik v pritožbi sam navaja, da ima blokiran transakcijski račun, ker je davčni dolžnik in je to posledica sodbe in revizije FURS, prav tako pa iz podatkov spisa izhaja, da je njegova nepremičnina obremenjena z zemljiškim dolgom (ki ga ustanovi lastnik nepremičnine sam) in s hipotekami Republike Slovenije, ki so posledica neplačanih obveznosti do države. Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov. V obravnavani zadevi pritožnik tega ni izkazal, temveč z navedbami v pritožbi potrjuje, da razlog blokade transakcijskega računa (zaradi katerega je dejansko onemogočeno oddajanje njegove nepremičnine v najem na zakonit način) izvira iz razlogov na njegovi strani. Zaključek sodišča prve stopnje, da razlogov za uporabo določbe tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma tretjega odstavka 14. člena ZBPP ni, je tako povsem pravilen in ga pritožba ne more izpodbiti.

9. Pritožbena izvajanja, da obsojenec s prejemki za delo v zaporu ne more prosto razpolagati, ker z njimi po zahtevi ZKPZ X. plačuje protipravno pridobljeno premoženjsko korist in bi v primeru neplačevanja izgubil ugodnosti v zaporu, ne morejo biti uspešna. Sodišče prve stopnje je pridobilo pojasnilo ZPKZ X. o višini mesečnih prejemkov obsojenca, iz katerega izhaja, da zneski plačil niso obremenjeni s sklepi o izvršbi ali drugimi prepovedmi. Glede na minimalni znesek sodne takse se sodišče druge stopnje strinja, da bo obsojenec naloženo obveznost zmogel poravnati, pri čemer bo lahko hkrati izpolnjeval tudi obveznost povrnitve protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je znesek sodne takse nižji od njegovih povprečnih mesečnih prihodkov.

10. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni upoštevalo sedanjih podatkov njegovem o premoženjskem stanju, saj je iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa razvidno, da je materialno stanje obsojenca pred izdajo sklepa preverjalo in pri odločitvi upoštevalo aktualne podatke. Brezpredmetne so nazadnje tudi pritožbene navedbe, da so druga sodišča v Sloveniji obsojenca po istih kriterijih oprostila plačila sodnih taks v postopkih, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložilo in utemeljilo na pravilni dejanski in pravni podlagi, zato posplošene trditve o nekakšnem odstopu od odločanja v podobnih primerih niso utemeljene.

11. Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso podani, odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna, zato je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).