Jedro

Tožnica zahteva od upravljavca seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, podatki, ki jih opredeljujeta 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1 in ki jih upravljavec obdeluje skladno z določbami SZ-1. Določbe SZ-1 so tako v konkretnem primeru pravna podlaga (in vir) za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirki osebnih podatkov lastnikov stanovanj (na ime B.B.), ki jo vodi upravljavec stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju. Podatki se vodijo tudi za etažne lastnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, Informacijski pooblaščenec, je z odločbo številka 0710-31/2008/15 z dne 5. 2. 2010, v 1. točki izreka zavrnila pritožbo stranke A.A. in v 2. točki odločila, da v tem postopku stroški niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnica skupaj z možem B.B., pri upravljavcu C. d.o.o., vložila zahtevo za dostavo fotokopij dokumentov iz zbirke osebnih podatkov, ki jih vodi upravljavec in sicer dokumentov, ki pooblaščajo upravljavca in dovoljujejo uporabo osebnih podatkov stranke; dokumentov, ki upravljavcu dovoljujejo uporabo številke osebnega računa stranke pri Č. banki in kdo je to številko posredoval upravljavcu; dokumentov komu so bili posredovani osebni podatki stranke od 4. 12. 1997 dalje; dokumentov na osnovi katerih je upravljavec pridobil osebne podatke stranke ter podatek kdo je upravljavcu te podatke posredoval; dokumentov, kako so bili osebni podatki stranke pridobljeni; dokumentov za kakšne namene so bili osebni podatki stranke uporabljeni ter dokumentov, iz katerih bo razvidno ali je stranka s svojim podpisom dovolila osebne podatke uporabljati. Upravljavec je 9. 7. 2008 stranki pojasnil, da lahko izvede vpogled v zbirko svojih osebnih podatkov na sedežu družbe, da se mora za izvedbo ogleda najaviti pri upravljavcu in da bo ob vpogledu in za plačilo stranki izročil fotokopije zahtevanih dokumentov. Dne 27. 7. 2008 je stranka pri pooblaščencu vložila prijavo zaradi nedostave zahtevanih dokumentov, to vlogo pa je pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zaradi kršitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 3. alineji prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP). Po pridobitvi odgovora upravljavca z dne 11. 8. 2011 ter na podlagi dopisa upravljavca, ki je bil posredovan tako pooblaščencu, kot stranki, z dne 14. 8. 2009, je bila pri toženi stranki 23. 12. 2008 izvedena ustna obravnava.

Tožena stranka je svojo odločitev, da pritožba A.A. zoper odgovor upravljavca z dne 9. 7. 2008 ni utemeljena, utemeljila z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 UPB, v nadaljevanju ZVOP-1), ki določajo, da postopek temelji na zahtevi posameznika, na katero je upravljavec vezan. V obravnavanem primeru je stranka od zavezanca zahtevala dokumente in pojasnila v skladu 4., 5. in 6. točko prvega odstavka 30. člena in v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZVOP-1, zato je pooblaščenec presojal zakonitost odločitve upravljavca tako, da je uvodoma ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki imajo naravo osebnih dokumentov v smislu 6. člena ZVOP-1 in ali se ti obdelujejo v okviru zbirke osebnih podatkov v smislu 6. člena ZVOP-1 ter ali je stranka zahtevala seznanitev z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanjo. Ker obstoj zbirke osebnih podatkov ni sporen in tudi ni sporno dejstvo, da upravljavec nastopa kot upravljavec osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-1, se tožena stranka do teh vprašanj ni posebej opredeljevala. V nadaljevanju je ugotovila, da so v zvezi z zahtevanimi osebnimi podatki izpolnjeni vsi pogoji za opredelitev podatkov kot osebnih, v smislu 5. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, in sicer v dokumentih, ki izhajajo iz zbirke osebnih podatkov lastnikov stanovanj na ime A.A., ki jo vodi upravljavec kot upravnik zgradbe na naslovu ... in evidence poslovno stanovanjskih enot objektov zahod 1 ..., za objekt 5020, v katerem je pod šifro lastnika 40870 zavedena stranka in osebni podatki, ki se nanašajo nanjo. V nadaljevanju je tožena stranka presojala skladnost z zbirkami osebnih podatkov, kot jih predvideva Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) in ugotovila, da v obravnavani zadevi gre za zbirke osebnih podatkov v smislu 6. člena ZVOP-1, kar izhaja tudi iz določb 50. člena SZ-1. Upravljavec ni oporekal dejstvu, da vodi osebne podatke o stranki, niti ni nasprotoval zahtevi stranke in njeni upravičenosti do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Bistveno za presojo zakonitosti ravnanja upravljavca je izkazovanje njegovega odziva na zahtevo stranke. Navedel je, da se stranka ni odzvala na njegov dopis z dne 9. 7. 2008, s katerim je bila povabljena, da se osebno oglasi v poslovnih prostorih upravljavca, ter navedba, da stranka ni želela prevzeti dopisa z dne 14. 8. 2008, s katerim je upravljavec želel pisno izpolniti zahtevo stranke, kar je dokazal s predložitvijo povratnice o zavrnjeni pošiljki z datumom 14. 8. 2008 ter datumom vročitve pošiljke 2. 9. 2008. V zvezi z načinom izvedbe seznanitve pooblaščenec ugotavlja, da je stranka zahtevala fotokopije določenih dokumentov v zvezi z zbirkami osebnih podatkov, ki jih vodi upravljavec, torej gre pri zahtevi stranke vsebinsko za zahtevo po pojasnilih, saj stranka v skladu s 30. členom ZVOP-1 ni upravičena zahtevati konkretnih dokumentov, ampak pojasnila oziroma informacije, kot to določajo 4., 5. in 6. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v izhodišču ni pravica do seznanitve z dokumentom (dokumentarnim gradivom), ki se nanaša na posameznika, pač pa pravica do seznanitve z osebnimi podatki, ki jih vsebuje posamezni dokument (enota dokumentarnega gradiva). Če se na posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki posameznika, to še ne pomeni, da lahko posameznik na podlagi 30. člena ZVOP-1 pridobi celoten dokument. Prav tako posameznik na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 ni upravičen, da bi od upravljavca, ki osebne podatke obdeluje na podlagi zakona in torej za obdelavo ne potrebuje osebne dovolitve posameznika na katerega se osebni podatki nanašajo, zahteval posredovanje fotokopij besedil zakonov, ampak je upravičen zgolj do informacij o virih na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov in o metodi obdelave ter do informacij o namenu obdelave vrste osebnih podatkov, ki so obdelujejo ter vseh potrebnih pojasnil v zvezi s tem.

Pooblaščenec na podlagi navedb strank in upravljavca ter upoštevaje predloženo dokumentacijo ugotavlja, da imajo upravniki zgradb pravno podlago za obdelovanje osebnih podatkov lastnikov nepremičnin, torej tudi stranke, izkazano v pogodbi o upravljanju ter SZ-1. Razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom se namreč uredijo s pogodbo o upravljanju upravniških storitev, ki lahko poleg pooblastil iz 50. člena SZ-1, določi še druge pravice in obveznosti. V zvezi s tem SZ-1 v tretjem odstavku 50. člena določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu SZ. Prav tako SZ-1 ureja pooblastilo ob menjavi upravnika in sicer v četrtem odstavku 53. člena SZ-1, ki določa, da pogodba o opravljanju upravniških storitev učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki je niso podpisali oziroma proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščenca za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov. To velja tudi za vidik pogodbe, ki ima za posledico pooblastila za obdelavo osebnih podatkov. Po prenehanju pogodbe o upravljanju upravniških storitev oziroma ob določitvi novega upravnika, mora v skladu z drugim odstavkom 61. člena SZ-1 upravnik novemu upravniku izročiti vse pogodbe, dovoljenja in druge listine, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe ter obvestiti tiste dobavitelje in izvajalce storitev, ki izvršujejo dobavo oziroma opravljajo storitve za večstanovanjsko stavbo, katere upravnik je bil. To določilo se nanaša tudi na zbirke osebnih podatkov, torej upravnik stavbe ne potrebuje dodatnih posebnih drugih dokumentov, saj jih pridobi na podlagi zakona, brez osebne privolitve posameznih lastnikov. Za te dokumente je posameznik upravičen do pridobitve informacij o virih, tako kot to določa 5. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 in ne do posredovanja samih dokumentov, ki kot taki ne predstavljajo zbirke osebnih podatkov. Navedena pojasnila je upravljavec stranki podal tako v obliki odgovora z dne 14. 8. 2008, kot tudi ponovno na ustni obravnavi 23. 12. 2008, s tem, ko je pojasnil na kakšni pravni podlagi obdeluje osebne podatke stranke.

V zvezi z zahtevo stranke po posredovanju fotokopije dokumenta iz katerega bo razvidno ali je stranka s svojem podpisom dovolila uporabo osebnih podatkov, ne obstaja noben poseben dokument, ampak predstavlja zakonsko podlago SZ-1. Upravljavec posebnega dokumenta, na katerem bi bil podpis stranke oziroma druga oblika dovoljenja za uporabo osebnih podatkov ni dolžan pridobiti, saj osebne podatke stranke obdeluje kot upravnik stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju ter SZ-1. Glede na navedbe stranke in upravljavca ter predloženo dokumentacijo pooblaščenec ne vidi razloga za dvom v navedbe upravljavca, da kot upravnik ne razpolaga z dokumenti zahtevanimi pod točko 1 in 7, ki bi vsebovali osebne podatke stranke, saj upravljavec teh dokumentov niti ni dolžan imeti. Prav tako upravljavec navedenih dokumentov ni dolžan posredovati stranki, tako določa 4., 5. in 6. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1. Pooblaščenec je navedbe upravnika dodatno preveril z vpogledom v dokumentacijo inšpekcijskega postopka, številka 0613-81/2007 ter 0613-2/2009, iz katerih izhaja, da je upravljavec kot upravnik registriran na Upravni enoti Laško ter da je bila pogodba o upravljanju za navedeno stavbo sklenjena 4. 12. 1997 ter nadomeščena z novo pogodbo z dne 7. 3. 2005, ki je stranka, kot je sama navedla, ni podpisala. Ta pogodba je v zvezi s tretjim odstavkom 50. člena ter 53. člena SZ-1 pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov stranke. Glede na določbo četrtega odstavka 53. člena SZ-1, pa je upravljavec upravičen obdelovati osebne podatke lastnikov, ki pogodbe niso podpisali, kar pomeni, da za obdelavo osebnih podatkov stranke ne potrebuje osebne privolitve. Tako pooblaščenec na podlagi navedb stranke in upravljavca ugotavlja, da je upravljavec zahtevo stranke v delu, v katerem razpolaga z zahtevanimi dokumenti in pojasnili, v celoti izpolnil z dopisom z dne 14. 8. 2008 ter s posredovanjem dokumentov in pojasnil na ustni obravnavi dne 23. 12. 2008. Prav tako je storil vse, da bi ugodil zahtevi stranke, neodzivnost stranke na ponujeno možnost za izvedbo seznanitve osebno oziroma po pošti pa ne more biti razumljena v breme upravljavca, ki je svojo obveznost s tem korektno izpolnil, prav nasprotno, neodzivnost stranke bi bilo mogoče razumeti celo kot umik zahteve.

Tožnica v tožbi oporeka odločitvi tožene stranke in zatrjuje, da je njena odločitev neutemeljena, pristranska in da temelji le na izjavah in dokumentih nasprotne stranke, ki nimajo osnove v dejanskem stanju, niti na dokumentih, ki bi dokazovali, da je C. d.o.o. dejansko upravičena voditi in zbirati osebne podatke. Vse dostavljene listine C. d.o.o. so dokaz o kršitvi ZVOP-1, saj upravljavec toženi stranki ni dostavil nobenega dokaza, kako je prišel do teh podatkov. Tožena stranka je tožnico celo zavrnila pri pridobitvi zapisnikov o imenovanju C. d.o.o. za upravnika češ, da po zakonu teh podatkov ne more zahtevati. Napotena je bila na stanovanjsko inšpekcijo, ki jo je zavrnila z enakim razlogom. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS z dne 6. 1. 2010, opr. št. I U 1271/2009-21 in sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi.

V dopolnitvi tožbe obširno pojasnjuje, da ni točna izjava C. d.o.o., da je podatke pridobila od prejšnjega upravnika ter da mu pravica obdelave in uporabe njenih osebnih podatkov pripada na podlagi takrat in sedaj veljavnega Stanovanjskega zakona. Bivši upravnik ni imel sklenjene veljavne pogodbe, niti mu ni bila dovoljena uporaba osebnih podatkov in sporno v zadevi je ravno dejstvo, ali je bilo imenovanje C. d.o.o. za upravnika zakonito. Tožnica ponovno zahteva dokaz, kdaj je bila C. d.o.o. (sporazumno) imenovana za upravnika. Kolikor tožena stranka vztraja, da je C. d.o.o. zakoniti upravnik, naj predloži zahtevane zapisnike zborov lastnikov. Zavrača navedbe informacijskega pooblaščenca v izpodbijani odločbi in ga obtožuje opustitve delovnih nalog in nevestnega ravnanja, prekoračitve pooblastil in pristojnosti in kršitve 3. člena ZVOP-1 ter 38. člena Ustave, ki zagotavlja varovanje osebnih podatkov. Pojasnjuje, da je C. d.o.o. dne 19. 4. 2008 posredovala dopis o prepovedi uporabe osebnih podatkov oziroma vseh podatkov, vendar na ta dopis ni dobil odgovora. C. d.o.o. je nezakonit upravljavec zbirk osebnih podatkov in pooblaščenec jo je dolžan tako tudi obravnavati. Tožbi prilaga tudi pisne dokaze, kot so sodba Okrajnega sodišča Celje P 504/2005, iz katere je razvidno, da je bila C. d.o.o. zavrnjena v zahtevi, ker ni želela dostaviti dokazov o svojem imenovanju in pooblastilih. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi.

Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo in upravne spise. V celoti vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi izdani v zadevi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter podrobno navaja, da ugovarja navedbam tožeče stranke, da je izpodbijana odločba neutemeljena, pristranska ter da temelji le na izjavah in dokumentih predloženih s strani upravljavca osebnih podatkov C. d.o.o. Poudarja, da je v predmetni zadevi enakovredno obravnavala predložene dokaze in navedbe obeh strank postopka ter v zadevi izvedla tudi ustno obravnavo, na kateri sta obe stranki imeli možnost pojasniti svoje navedbe ter se izjasniti o navedbah nasprotne stranke. Zaradi ponovnega odločanja o zadevi je tožena stranka v tej zadevi pridobila relevantne dokumente iz upravnega spisa Informacijskega pooblaščenca opr. št. 0613-81/2007, ki se nanašajo za inšpekcijski nadzor pri istem upravljavcu osebnih podatkov, v zvezi z zadevo, ki je predmet odločanje v tem postopku. Poudarja tudi, da je v postopku ponovnega odločanja v celoti sledila napotilu Upravnega sodišča, ki ga je podalo v sodbo opr. št. I U 1271/2009-21 z dne 6. 1. 2010. Odločitev je tožena stranka zato v ponovljenem postopku obširno argumentirala ter v skladu z napotki sodišča razloge za izdajo zavrnilne odločbe, za vse kategorije dokumentov, ki jih je od upravljavca zahtevala tožeča stranka, tudi natančno obrazložila. Tožena stranka vztraja pri svojih ugotovitvah in se v izogib ponovnem navajanju razlogov na svojo odločitev v celoti sklicuje na svoje navedbe v izpodbijani odločbi.

V zvezi z navedbami tožeče stranke, da upravljalec nezakonito uporablja in pridobiva osebne podatke tožeče stranke, saj naj ne bi bil zakoniti upravnik stanovanjske hiše na naslovu ..., pa poudarja, da gre v predmetni zadevi (kar je v sodbi št. I U 1271/2009-21 poudarilo tudi sodišče) za varstvo pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in z zadevo blokiranja osebnih podatkov, ker naj bi bili le ti obdelani v nasprotju z zakonom. Ne glede na navedeno pa tožeča stranka pojasnjuje, da je bil pri upravljavcu na podlagi prijave izveden tudi inšpekcijski pregled nadzora zaradi suma kršitve določb ZVOP-1, pri čemer je bilo ugotovljeno, da v konkretnem primeru ne gre za kršitev ZVOP-1, posledično pa je bil postopek inšpekcijskega nadzora ustavljen. Ker so tožbene navedbe tožeče stranke v celoti neutemeljene, tožena stranka naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: Tožena stranka je izpodbijano odločbo št. 0710-31/2008/13 z dne 9. 6. 2009 izdala v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 2097/2009-21 z dne 6. 1. 2010 (in ne opr. št. 1271/2009-21 z dne 6. 1. 2010, ki se nanaša na tožničinega moža). Z navedeno sodbo je sodišče odločalo o tožničini tožbi zoper odločbo tožene stranke opr. št. 0710-31/2008/13 z dne 9. 6. 2009, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odgovor C. d.o.o. z dne 9. 7. 2008 (ki se nanaša na tožničino zahtevo z dne 4. 7. 2008). Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da gre v zadevi za sodno varstvo pravice do varstva osebnih podatkov v smislu 38. člena Ustave Republike Slovenije in 34. člena ZVOP-1, konkretno za zahtevo po 3. alinei prvega odstavka 2. člena ZInfP ter 30. člena ZVOP-1 (pravica posameznika do seznanitve) in ne za zahtevo za blokiranje osebnih podatkov, ker naj bi bili le ti obdelani v nasprotju z zakonom. Prav tako iz obrazložitve odločbe izhaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na dokumenta iz 1. in 2. alinee tožničine zahteve z dne 4. 7. 2008 (to je dokument, ki pooblašča upravljavca in dovoljuje uporabo osebnih podatkov ter dokument, ki upravljavcu dovoljuje uporabo številke osebnega računa stranke pri Č. banki).

Sodišče tako v obravnavani zadevi ugotavlja, da je sporna odločitev tožene stranke, s katero je bilo ponovno odločeno o tožničini pritožbi zoper odgovor upravljavca z dne 9. 7. 2008, v delu, ki se nanaša na upravljavčevo pravico voditi in zbirati tožničine osebne podatke.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi obširno utemeljila pomen pravice do seznanitve z osebnimi podatki in pojasnila, da je ta pravica konkretizirana v določbi 30. člena ZVOP-1. Pojasnila je, da obstoj zbirke osebnih podatkov ni sporen, prav tako ni sporno, da upravljavec C. d.o.o. nastopa kot upravljavec osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-1. Prav tako v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica zahtevala dokumente in pojasnila iz 4., 5., in 6. točke prvega odstavka 30. člena ZVOP-1, v povezavi z določbo 31. člena ZVOP-1. Sodišče enako kot tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnica zahteva od upravljavca seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, podatki, ki jih opredeljujeta 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1 in ki jih upravljavec (6. točka 6. člena ZVOP-1) obdeluje skladno z določbami SZ-1 (tretji odstavek 50. člena SZ-1). Tako določbe SZ-1 predstavljajo v konkretnem primeru pravno podlago (in vir) za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirki osebnih podatkov lastnikov stanovanj (na ime B.B.), ki jo vodi upravljavec stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju, na naslovu ... in v zbirki podatkov-evidenci poslovno stanovanjskih enot objektov za vhod 1 ..., za objekt 5020, v katerem je pod šifro lastnika 40870 zavedena tožeča stranka in osebni podatki, ki se nanašajo nanjo. Podatki se vodijo tudi za etažne lastnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali (četrti odstavek 53. člena SZ-1), prav tako pa SZ-1 v določbi drugega odstavka 61. člena ZS-1 določa tudi „prevzem“ zbirke podatkov v primeru prenehanja opravljanja upravniških storitev oziroma ob določitvi novega upravnika. Gre za osebne podatke, s seznanitvijo katerih je tožnica nedvomno upravičena, ne more pa uspeti s tožbenim ugovorom, da ni podpisnik pogodbe o upravljanju.

Sodišče ugotavlja, da je upravljavec sledil določbi 30. člena ZVOP-1 (4., 5. in 6. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1) in tožnico z dopisom z dne 9. 7. 2008 pozval k vpogledu v sporne zbirke, vendar se stranka vabilu ni želela odzvati, kar seveda tudi po presoji sodišča pomeni, da v tem delu določba 30. člena ZVOP-1 ni bila kršena. V zvezi z zahtevo tožeče stranke po predložitvi kopij posameznih dokumentov, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 4., 5., in 6. točke 30. člena ZVOP-1 (posredovati seznam..., dati informacijo o virih.., dati informacijo o namenu....) in zavzela stališče, da tožeča stranka od upravljavca ni upravičena zahtevati konkretnih dokumentov, tudi ne fotokopij dokumentov.

Sodišče nadalje ugotavlja, da je tožena stranka sledila napotilu sodišča, izraženega v sodbi I U 2097/2009-21 z dne 6. 1. 2010 in v izpodbijani odločbi pojasnila tudi, da je navedbe upravnika dodatno preverjala tako, da je vpogledala v dokumentacijo inšpekcijskega postopka št. 0613-81/2007 ter 0613-2/2009. Iz te dokumentacije, ki je priložena podatkom upravnega spisa, izhaja, da C. d.o.o. obdeluje osebne podatke lastnikov na podlagi SZ-1 in pisnega soglasja posameznikov, ki so podpisali Pogodbo o upravljanju upravniških storitev v večstanovanjski stavbi na naslovu ... z dne 7. 3. 2005, katere veljavnost je potrdilo tudi sodišče, prav tako pa iz te dokumentacije (obvestila o ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora, št. 0613-81/2007/5 o katerih je bil tožnica obveščena) izhaja, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen, ker zavezanec C. d.o.o., ki je kot upravnik vpisan v register upravnikov stanovanjskih hiš pri upravni enoti Laško, ni storil kršitve.

Ker je sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa in obrazložitve tožene stranke v izpodbijani odločbi presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.