Jedro

Pritožbene očitke o zmotni uporabi materialnega prava in po uradni dolžnosti opravljen preizkus pravilne uporabe materialnega prava v postopku v sporu majhne vrednosti pritožbeno sodišče preizkusi na podlagi dejstev, kot je ta ugotovilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi tožencev se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točkah I, III, IV in VI izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 4. 11. 2020, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, razsodilo: - pod točko I izreka v celoti vzdržalo v veljavi odločitev v prvem odstavku izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 120075/2017 z dne 19. 12. 2017 in delno v odločitvi tretjega odstavka izreka tega sklepa za izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje; - pod točko II izreka razveljavilo pod točko I izreka sklepa opredeljen sklep o izvršbi v tretjem odstavku izreka za nadaljnji zahtevani znesek 20,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi 17. 1. 2018 dalje do plačila in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo; - pod točko III izreka prvotoženki A. M.naložilo, da v roku 8 dneh tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) povrne pravdne stroške v znesku 88,66 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku tega roka; - pod točko IV izreka v celoti vzdržalo v veljavi odločitev v prvem odstavku izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119459/2017 z dne 19. 12. 2017 in delno v odločitvi v tretjem odstavku izreka tega sklepa za izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje; - pod točko V izreka v presežku za nadaljnjih zahtevanih 20,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje razveljavilo sklep o izvršbi, naveden v točki IV izreka, v tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo; - pod točko VI izreka drugotožencu P. M. naložilo, da v 8 dneh tožnici povrne pravdne stroške v znesku 80,54 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

2. Zoper prisodilni del in odločitev o stroških, torej zoper odločitve pod točkami I, III, IV in VI izreka (saj zoper zavrnilni del sodbe pod točkami II in V izreka toženca ne bi imela pravnega interesa za pritožbo) sta pritožbi vložila prva toženka in drugi toženec. V identičnih pritožbah sta zatrjevala, da uveljavljata pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da se njunima pritožbama ugodi, sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih razveljavi in tožba tožnice zavrže kot nepopolna.

V pritožbah opozarjata na določila 105. in 180. člena ZPP, ki določata, da mora tožba vsebovati dokaze, s katerimi se ugotavljajo tožbeno zatrjevana dejstva in na pravni pouk samega sklepa o izvršbi, v katerem je bilo izrecno opozorjeno, da je sodišče sklepa izdalo na podlagi podatkov upnika, ki jih ni preverilo. Sodišče prve stopnje jima je s svojo odločitvijo kršilo ustavne pravice iz 22., 23. in 29. člena Ustave RS ter kršilo določila SZ in SZ-1. Toženca sta zahtevala pričevanje na sodišču, tožničino predložitev dokazov o statusu tožnice kot upravnice večstanovanjske stavbe Z. ter da sodišče ravna v skladu s 105. in 180. členom ZPP, tožnica pa je zahtevala zaslišanje svoje zakonite zastopnice. Sodišče kljub jasni zahtevi glavne obravnave ni razpisalo. Sodišče je zavestno opustilo ugotavljanje tožničine pridobitve statusa upravnice ter ni ugotavljalo, kdaj in kje je bil sprejet sporazumni dogovor o imenovanju tožnice kot upravnice in ter o pogodbi o imenovanju tožnice kot upravnice z dne 4. 12. 1997 in 7. 3. 2005. Iz pogodbe z dne 7. 3. 2005 in zapisa v 2. členu le-te izhaja, da upravnik izvaja sklepe etažnih lastnikov, ki pa jih v sodbi ni. Zato vtoževane postavke nimajo podlage v pogodbi z dne 7. 3. 2005. Tega tudi nimajo v pogodbi o ogrevanju OGR/ZM-35, ker jo je spisal nezakonit upravnik in je zato nična in brez pravnih učinkov. Zato pritožnika zahtevata zaslišanje na glavni obravnavi v pritožbenem postopku, pa tudi zaslišanje zakonite zastopnice tožnice, saj jima to zagotavlja 29. člen Ustave RS ter ugotovitev tožničinega statusa upravnice v skladu z določbami SZ in SZ-1 na podlagi verodostojnih dokazov pa tudi ugotovitev odgovornosti sodišča prve stopnje, ker v sodbi ni upoštevalo dokaza tožencev, da je tožnica lagala o dostavi pogodbe z dne 7. 3. 2005 Upravni enoti ... . Pritožbeno sodišče naj do takrat, dokler na obravnavi na podlagi dokazov ne ugotovi statusa tožnice kot upravnice, zadrži vse druge postopke v zvezi s tožbo. Pritožnika sicer izpodbijata vse točke izreka in obrazložitve izpodbijane sodbe in ugotovitve v njih, ker ne temeljijo na dokazih tožnice, da je upravnica večstanovanjske stavbe Z. ter da je bila s strani etažnih lastnikov pooblaščena za izvajanje teh nalog. Vse iztoževane postavke je izvajala na podlagi prostovoljne odločitve, saj si je pogodbo o upravljanju zapisala sama brez vednosti lastnikov in je tem šele za tem, brez razprave zbora lastnikov, vsilila v podpisovanje pogodbe. Sicer pa pritožnika izpostavljata najbolj očitne neresnične zapise v sodbi in sicer, da je tožnica upravnica stavbe Z. po določbah SZ-1, saj to ni bila niti po določbah SZ niti po določbah SZ-1; da je Upravni enoti ... posredovala pogodbo z dne 7. 3. 2005; da ni bilo potrebno, da bi se imenovanje tožnice kot upravnice zgodilo pred podpisom pogodbe z dne 4. 12. 1997; da tožnica ni kršila osebnih podatkov prvotoženke, saj ta ni vpisana v nobeni pogodbi o upravljanju; da nista prerekala vseh računov in razdelitve stroškov oziroma sta to le pavšalno zatrjevala, zato pa sodišče njunim dokazom ni sledilo. Sodišče prve stopnje ni sledilo določbi 180. člena ZPP in od tožnice ni zahtevalo dokazov, zato pa je opustilo dolžno ravnanje. Ker pa je odločilo brez obravnave, ki sta jo pritožnika s tem, ko sta predlagala svoje zaslišanje, ki se lahko opravi le na obravnavi, nedvomno predlagala in neutemeljeno zavrnilo njune zahteve po pridobitvi dokazov tožnice, je potrebno zoper njega zaradi kršitve zakona uvesti uradno preiskavo, pritožbi pa obravnavati tudi v skladu z 211. členom KZ. Obe pogodbi o upravljanju sta po določbah 50. člena OZ navidezni in pravno neučinkoviti.

3. Tožnica na pritožbi ni odgovorila.

4. Tožnica je v predmetnem postopku kot upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Z., od prvotoženke in drugotoženca kot solastnikov stanovanja št. 9 v tej stavbi, zahtevala plačilo upravnine ter stroškov obratovanja in vzdrževanja skupnih delov stavbe v obdobju od decembra 2016 do novembra 2017, slednje je zanju sicer plačala sama.

5. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, izdana v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Na takšno omejitev pritožbenih razlogov so bile pravdne stranke tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in v pravnem pouku izpodbijane sodbe izrecno poučene. Takšna omejenost pritožbenih razlogov pomeni, da pritožbeno izpodbijanje takšne sodbe iz pritožbenih razlogov podanosti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Pritožbene očitke o zmotni uporabi materialnega prava in po uradni dolžnosti opravljen preizkus pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče preizkusi na podlagi dejstev, kot je te ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da iztoževane obveznosti tožencev izhajajo iz Pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše Z. z dne 7. 3. 2005 (v nadaljevanju: Pogodbe o upravljanju z dne 7. 3. 2005), ki jo je na podlagi podpisovanja listine (kar je eden od po 34. členu SZ-1 določenih možnih načinov odločanja etažnih lastnikov o poslih rednega upravljanja, kar sklenitev takšne pogodbe po določilih prvega odstavka 49. člena SZ-1 oziroma drugega odstavka 118. člena SPZ, predstavlja1) podpisala tožnica kot upravnica in vsi ostali lastniki stanovanj v objektu Z. sami ali po pooblaščencu, razen tožencev in da je vsota solastniških deležev podpisnikov pogodbe znašala 90,8122 %2, predstavljajo dejanske ugotovitve. Dejansko ugotovitev predstavlja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Pogodbo o upravljanju in obratovanju kotlovnice Z. OGR/ZM-35 ob tožnici kot upravljalki podpisalo s strani etažnih lastnikov toliko lastnikov, da je vsota njihovih solastniških deležev znašala 82,85 %. Dejansko ugotovitev pa predstavlja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bile, v sorazmernem delu tožencema iz računa M. d.o.o. z dne 20. 3. 2017 zaračunane storitve za vzdrževalna dela v stanovanju K., opravljene v zvezi z deli na skupnih instalacijah. Zato pa pritožbeno izpodbijanje takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje kot zmotnih zaradi tožničine nedokazanosti z listinami pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče zato takšnih pritožbenih očitkov ni upoštevalo.

7. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo tudi pritožbenih očitkov pritožnikov o podanosti kršitve 105. in 180. člena ZPP, saj očitki takšnih kršitev predstavljajo nedovoljen pritožbeni očitek o podanosti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pa tudi sicer ti ne bi bili utemeljeni, saj se zahteva v 180. členu ZPP po navedbi dokazov, s katerimi se zatrjevana tožbena dejstva ugotavljajo, nanaša na popolnost tožbe, torej na to, da se v tožbi za tožbeno zatrjevana dejstva zapišejo tudi dokazi, s katerimi bi se naj ta dejstva ugotavljala in ne na dejansko ustreznost predlaganih dokazov za ugotovitev takšnih dejstev. To, ali je stranka s predlaganimi dokazi za zatrjevana (sporna) dejstva ta dokazala oziroma katera od pravdnih strank je v primeru spornosti dejstev dokazala svoje trditve, je stvar dokazne presoje vseh dokazov, ki jo po izvedbi dokazov napravi sodišče (213. člen ZPP), ko o tožbenem zahtevku razsodi.

8. Dopusten pritožbeni očitek predstavlja očitek pritožnikov o podanosti kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, pa bi to moralo opraviti, vendar pa ta ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je o tožbenem zahtevku tožnice odločilo brez razpisa glavne obravnave, kot mu to omogoča drugi odstavek 454. člena ZPP, saj nobena od pravdnih strank ni predlagala izvedbe naroka, kar bi morala, sodišče pa je ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti tudi na podlagi pisnih dokazov. Ob tem je tudi izpostavilo, da predlogi strank za njihovo zaslišanje ne zadoščajo in ne predstavljajo zahteve za izvedbo naroka, saj mora biti za izvedbo le-tega podana izrecna zahteva stranke, kar je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, katere del je sodišče prve stopnje tudi navedlo. Pritožbeno sodišče takšnemu razlogovanju sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje. Dodaja le, da je takšno stališče ne le stališče enotne sodne prakse, ki izhaja iz po sodišču prve stopnje navedenih in številnih drugih odločb (med drugim tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 171/2009), ampak tudi stališče pravne teorije.3 Namen določbe drugega odstavka 454. člena ZPP (ki določa, da sodišče izda odločbo v sporu majhne vrednosti brez razpisa naroka, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala) je namreč v pospešitvi postopka in preprečitvi, da bi stranke z izostajanjem z narokov zavlačevale postopek. Sicer pa na podlagi dokaznih predlogov strank ni mogoče sklepati o strankini zahtevi, da se opravi narok, saj je v domeni sodišča, da odloči, katere dokaze bo za ugotovitev pravnorelevantnih dejstev izvedlo (člen 213/II ZPP) ter v zvezi s tem, ali bo dokaznemu predlogu stranke sploh ugodilo. Zato tudi ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje strank, zaslišanje prič) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Pritožbeni očitki pritožnikov o podanosti tovrstne kršitve so tako neutemeljeni. V nasprotju z določili ZPP pa so tudi pritožbene zahteve pritožnikov o opravi glavne obravnave in zaslišanju v pritožbenem postopku. Glede na določilo 355. člena ZPP pritožbeno sodišče opravi obravnavo le v zvezi s potrebo po pravilni ali popolni ugotovitvi dejanskega stanja. Slednje pa je v pritožbenih postopkih v zvezi s sodbami v sporih majhne vrednosti nedopustno preverjati.

9. Na podlagi ugotovitve, da je Pogodbo o upravljanju z dne 7. 3. 2005 in Pogodbo o upravljanju in obratovanju kotlovnice Z. OGR/ZM-35 podpisala tožnica kot upravnica oziroma upravljalka in etažni lastniki stavbe Z., katerih seštevki solastniških deležev na skupnih delih stavbe znašajo več kot 50 %, je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, to je v času sklenitve pogodbe veljaven SZ-1.4 S sklicevanjem na pravilne določbe le-tega (prvega odstavka 49. člena, prvega odstavka 25. člena, 53. člena, 50. člena) je pravilno razlogovalo o učinkovitosti takšne pravnoveljavno sklenjene pogodbe tudi proti obema tožencema kot etažnima lastnikoma, ki takšne pogodbe sicer nista podpisala. Pri tem pa je tudi materialnopravno pravilno poudarilo, da sta bili pogodbi sklenjeni z zadostno večino etažnih lastnikov in da na samo veljavnost Pogodbe o upravljanju z dne 7. 3. 2005 ne vpliva dejstvo, ali je na podlagi te pogodbe bil upravnik vpisan tudi v register upravnikov pri upravni enoti, saj vpis v ta register ni konstitutivne narave. Pritožbeni očitki pritožnikov o materialnopravni zmotnosti takšne presoje in uporabe določb SZ-1 se tako izkažejo kot neutemeljeni.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bila v 4. členu Pogodbe o upravljanju z dne 7. 3. 2005 določena višina upravnine, ki mesečno pripada upravnici; v 6. členu dogovorjena upravničina pravica in dolžnost, da prefakturira stroške obratovanja in vzdrževanja na podlagi prejetih računov dobaviteljev in izvajalcev storitev oziroma lastne izvedene storitve na podlagi Pogodbe o upravljanju kotlovnice; v 13. alineji 2. člena dogovorjena tudi njena dolžnost oprave rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih in napravah brez predhodnega sklepa etažnih lastnikov in v 3. alineji 3. člena dolžnost lastnikov stanovanj, da redno in pravočasno plačujejo stroške upravljanja in vzdrževanja, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s solastniškimi deleži, če ni drugače urejeno s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij5 in ki jih obračuna upravnica; ter na podlagi nadaljnjih ugotovitev, da vsi določno specificirani iztoževani zneski predstavljajo upravnino ter obratovalne in vzdrževalne stroške stanovanjske stavbe Z., katere je tožnica kot upravnica plačala, toženca, kot solastnika stanovanja št. 9 pa ji glede na dogovorjene ključe oziroma solastniški delež na skupnih prostorih, odpadajoči del nista plačala, materialnopravno pravilno zaključilo o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka zoper toženca. Pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti takšne odločitve se tako izkažejo kot neutemeljeni. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v 10. členu Pogodbe o upravljanju z dne 7. 3. 2005 dano tožnici izrecno dovoljenje za zbiranje, obdelovanje in vodenje ter posredovanje podatkov etažnih lastnikov pristojnim organom, je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da tožnica z lastnim evidentiranjem etažnih lastnikov v zvezi s plačilom upravljalskih storitev in z vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženca, ni zlorabila toženkinih osebnih podatkov. Pritožbeni očitki o zmotnosti takšnih zaključkov so tako neutemeljeni.

11. Sodišče prve stopnje je z povzemanjem pravne opredelitve, kot jo za ničnost in navideznost pogodbe določajo določila 86. in 50. člena OZ, pravilno pojasnilo, zakaj trditve tožencev o njunem nepodpisu Pogodbe o upravljanju z dne 7. 3. 2005 in o tem, da sami podpisniki pogodbe pred samim podpisom pogodbe te niso videli oziroma niso videli zapisnika na zboru lastnikov, ne utemeljujejo njunih trditev o ničnosti oziroma navideznosti pogodbe. S samim podpisom pogodbe po tožnici in ugotovljenim zadostnim številom etažnih lastnikov je bila namreč pogodba veljavno sklenjena, z njo pa je tožnica postala zakonita upravnica večstanovanjske stavbe, s pravicami in obveznostmi kot so dogovorjene v pogodbi in določbah SZ-1. Pritožbeno ponavljanje trditev o ničnosti oziroma navideznosti pogodbe se tako izkaže kot neutemeljeno.

12. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.

1 Drugi možni način je odločanje na zboru lastnikov. 2 Sicer pa je že vsota solastniških deležev tistih etažnih lastnikov, ki so pogodbo podpisali sami, torej ne po pooblaščencu D., znašala 61,03 %. 3 N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 722. 4 Ta je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/2003 z dne 16. 7. 2003 in je začel veljati 16. 10. 2003. 5 Ki jo sicer glede na določilo 32. člena SZ-1 sklepajo medsebojno sami etažni lastniki.