Jedro

Vrstne razlike nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč ne opredeljuje odgovor na vprašanje, ali je bila na zemljišču postavljena stavba v klasičnem smislu (prostor s stenami in streho), temveč ali je bil dosežen končni namen zemljišča. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bilo na parcelah vzpostavljeno letališče, kar pa je bilo že pred letom 1959.

Izrek

Reviziji druge predlagateljice se ugodi in se izpodbijani sklep pritožbenega sodišča spremeni tako, da se pritožba tretje nasprotne udeleženke glede višine odškodnine za podržavljena zemljišča zavrne in v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Revizija tretje nasprotne udeleženke se zavrne.

Tretja nasprotna udeleženka mora v 15 dneh povrniti drugi predlagateljici njene revizijske stroške revizijskega postopka v znesku 3.346,11 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pravnomočno odločilo, da znaša odškodnina za podržavljene nepremičnine, parc. št. 401/1, 401/2, 571/1 in 571/2, vse k.o. ..., 830.096,79 EUR (1. točka izreka). Tretji nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna za plačilo zneska iz 1. točke izreka sklepa izročiti obveznice Slovenske odškodninske družbe v roku treh mesecev, z obrestmi po Zakonu o denacionalizaciji (2. točka izreka). V 3. točki izreka sklepa je odločilo, da se premoženje iz 1. točke sklepa izroči v začasno upravljanje skrbnici za poseben primer - drugi predlagateljici. V 4. točki izreka je predlog zoper prvo nasprotno udeleženko in drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo. Stališče prvostopenjskega sodišča je bilo, da se odškodnina za podržavljene nepremičnine določi po kriterijih, ki veljajo za zazidana stavbna zemljišča. 2.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tretje nasprotne udeleženke, tako da je odškodnino odmerilo po kriterijih, ki se uporabljajo za določanje vrednosti komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča. 3.Druga predlagateljica je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na znižanje odškodnine v odnosu do tiste, ki jo je določilo prvostopenjsko sodišče. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revidentka poudarja, da so bile parcele že v času podržavljenja v sklopu vzletno pristajalne steze letališča v ..., ki je bilo takrat že zgrajeno in je služilo svojemu namenu. Zato bi bilo treba ta zemljišča šteti za zazidana stavbna zemljišča v skladu z določilom 1. točke tretjega odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin (Ur. list RS, št. 23/92, v nadaljevanju Navodilo). To izhaja tudi iz lokacijske informacije Občine ... Pojem objekta je namreč treba razlagati v širšem smislu ter pri tem upoštevati tudi Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št. 114/2003 in 100/2005), ki šteje javna letališča med zahtevne objekte. Do navedene pravne podlage se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Nezazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, na katerih je predvidena in dopustna nova gradnja. Zazidana stavbna zemljišča pa so tista, na katerih gradnja novih objektov ni več možna, ker je zemljišče že uporabljeno za določen namen. Bistvena lastnost nezazidanega stavbnega zemljišča je torej, da je na zemljišču dopustno in dovoljeno graditi. To pa za konkretna zemljišča ne velja.

Revizijo vlaga tudi tretja nasprotna udeleženka, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in poudarja, da je pritožbeno sodišče popolnoma prezrlo določbo 15. člena Navodila, ki določa, da se vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ni bilo komunalno opremljeno in ga ni bilo mogoče opremiti brez večjih stroškov, določi kot za kmetijsko zemljišče po predpisu iz tretjega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91 in nasl., v nadaljevanju ZDen). Pri tem bi morala biti upoštevana tudi Priloga 4 Navodila, v kateri so opredeljene posebne kategorije zemljišč, ki jih zaradi svoje specifične narave in rabe ni mogoče uvrstiti v dve splošni kategoriji. Pritožbeno sodišče se do uporabe te priloge ni opredelilo.

4.Vsaka od revizij je bila vročena v odgovor nasprotni stranki ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Na revizijo tretje nasprotne udeleženke je druga predlagateljica odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija druge predlagateljice je utemeljena, revizija tretje nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5.Za določitev relevantne vrednosti konkretnih nepremičnin je odločilno stanje parcel v letu 1959, ko je bil sklenjen pravni posel.(1) S tem v zvezi sta odločilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile parcele že tedaj v sklopu letališča (preko parc. št. 401/2 in 571/2 k.o. ... je potekala vzletno pristajalna steza), ki je enako kot danes predstavljalo dokončan objekt. Da je tudi letališko pisto treba šteti za letališki objekt, je razbrati tudi iz 1. člena Zakona o aerodromskih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 24/61), letališka pristanišča in letališča pa je pred tem podobno opredeljevala Uredba o zračni plovbi (Ur. list FLRJ, št. 47/49). Leta 1959 je bilo letališče že zgrajeno in zato po naravi stvari ni predstavljalo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega bistvena lastnost je, da je predvideno za gradnjo. Takšno definicijo nezazidanega stavbnega zemljišča je poznal tudi Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ, št. 52/58).(2) Vrstne razlike nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč namreč ne opredeljuje odgovor na vprašanje, ali je bila na zemljišču postavljena stavba v klasičnem smislu (prostor s stenami in streho), temveč ali je bil dosežen končni namen zemljišča. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bilo na parcelah vzpostavljeno letališče, kar pa je bilo že pred letom 1959. Enak princip kategorizacije je Vrhovno sodišče že uporabilo, saj je zavzelo stališče, da predstavlja zazidano stavbno zemljišče npr. urejeno parkirišče in park.(3) Predmet denacionalizacije so torej v konkretnem primeru zazidana stavbna zemljišča. Glede na navedeno so neutemeljena revizijska zavzemanja tretje nasprotne udeleženke, da se višina odškodnine določi po kriterijih, ki veljajo za komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča. 6.Prvostopenjsko sodišče je pri izračunu ustrezne odškodnine za zemljišča pravilno uporabilo kriterije za določanje vrednosti zazidanega stavbnega zemljišča (13. člen Navodila).

7.Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji druge predlagateljice na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP), zavrnitev revizije tretje nasprotne udeleženke pa ima podlago v 378. členu ZPP. Navedeni določbi ZPP sta bili uporabljeni v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/86 in nasl.).

8.Glede na revizijski uspeh druge predlagateljice je revizijsko sodišče v skladu s 104. členom Zakona o nepravdnem postopku tretji nasprotni udeleženki naložilo, da mora drugi predlagateljici povrniti njene stroške, nastale zaradi vložitve revizije in odgovora na revizijo tretje nasprotne udeleženke. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 44. člena ZDen.Op. št. (2): Primerjaj 38. člen Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Op. št. (3): Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1103/2005 z dne 24.5.2007 in I Up 128/2004 z dne 26.1.2004.