Jedro

Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezane pogodbe in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi VL 161248/2015 Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 12. 2015 ostane v veljavi tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati: - 715,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17. 12. 2015 dalje do plačila in - stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2016 dalje do plačila ter tožencu naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 96,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje toženec, ki v pritožbi navaja, da tožeča stranka ni v celoti izpolnila svojih obveznosti, saj je 1. 8. 2014 v celoti blokirala uporabo in zaračunala storitev, ki ni bila opravljena od meseca avgusta do novembra 2014 v znesku 508,74 EUR. V primeru, da bi tožeča stranka opravila svojo storitev, bi toženec poravnal računa za junij in julij 2014 v višini 147,03 EUR. Tožeča stranka nima potrdil, da je poslala račune tožencu. Toženec od 1. 8. 2014 do izdaje odločbe AKOS-a dne 30. 10. 2015 ni mogel skleniti naročniške pogodbe in mu je nastala škoda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati zaradi motne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravdni stranki sta imeli sklenjeno naročniško razmerje za paket T za dobo 24 mesecev na podlagi pogodbe z dne 1. 10. 2012, katere sestavni del so tudi splošni pogoji. Zaradi neplačevanja naročnine pred potekom pogodbe je v skladu s pogodbo in splošnimi pogoji tožeča stranka upravičena do stroškov enkratne predčasne prekinitve naročniškega razmerja, sorazmernega deleža zneska subvencije nakupa opreme in plačila devetih mesečnih naročnin naročenega paketa ter dodatka za Mega programsko shemo. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano izhaja, da je tožeča stranka obračunala storitev zaradi prekinitve naročniškega razmerja v skladu z veljavno sklenjeno pogodbo. Toženec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na učinke razvezne pogodbe (člen 111 OZ) in neopravljene storitve za mesec avgust, september, oktober in november 2014, saj sta pravne posledice prekinitve naročniškega razmerja stranki določili s pogodbo. Z ostalimi trditvami v pritožbi (neizpolnitev pogodbe s strani tožeče stranke, prejem neobvestila o razvezi pogodbe, škoda zaradi nesklenitve novega naročniškega razmerja) toženec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti in ga pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).