Jedro

Tožena stranka je pravilno ocenila, da tožnica ne izpolnjuje kriterija razumnosti zadeve za odobritev zaprošene BPP, saj tožnica zoper 1. točko izreka spornega sklepa FURS ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katerim je bilo v tem delu odločeno v korist tožnice, medem ko glede neporavnanih obveznosti ni podala nobenih navedb. Slednjih ugotovitev tožene stranke tožnica ni izpodbila, saj ni dokazala, da bi bile navedene ugotovitve in ocena tožene stranke nepravilne, zato je utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), št. 4934-98782/2016-24 z dne 7. 3. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, št. DT-499-29-349/2019-2 z dne 20. 9. 2019. 2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica dne 14. 10. 2019 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ter priložila odločbo Centra za socialno delo (CSD) z dne 21. 5. 2019 o upravičenosti do denarne socialne pomoči ter navedeno drugostopenjsko odločbo Ministrstva za finance. Tožena stranka pa je na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) po uradni dolžnosti pridobila vročilnico o vročitvi navedene drugostopenjske odločbe in kopijo spornega sklepa FURS. Slednji je bil izdan na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in vsebuje izrek, ki je razdeljen v dve točki, s katerim je bilo odločeno, da se davčna izvršba zoper tožnico delno ustavi, in sicer za znesek 7,75 EUR (stroški prejšnjih izvršb), za preostali znesek dolga v skupini višini 1.135,40 EUR pa se davčna izvršba nadaljuje.

3. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka ugotavlja, da je iz drugostopenjske odločbe Ministrstva za finance razvidno, da je bila pritožba tožnice zoper navedeni sklep FURS zavrnjena kot neutemeljena na podlagi ugotovitve, da je prvostopenjski organ FURS izdal pravilen in zakonit nadomestni sklep o delni ustavitvi davčne izvršbe v skladu z 242. členom ZUP na podlagi ugotovitve, da je prišlo do napake pri zapisu zneska, za katerega je izvršbo delno ustavil, kot tudi zneska, za katerega se davčna izvršba nadaljuje. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da tožnica zoper 1. točko izreka spornega sklepa FURS ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, saj je bilo s spornim sklepom v tem delu v celoti odločeno v korist tožnice, medtem ko glede neporavnanih obveznosti tožnica ni podala prav nobenih navedb, ki bi kazale, da je katero od neporavnanih obveznosti dejansko že bila poravnala. Pri tem poudarja, da drugih razlogov, ki bi se nanašale na obstoj samih obveznosti ali na sklep o davčni izvršbi z dne 11. 7. 2016 oziroma na njegovo izvrševanje pa v pritožbenem postopku ni dopustno uveljavljati. Po oceni tožene stranke je tako bilo v predmetni zadevi, v zvezi s katero tožnica uveljavlja dodelitev BPP, materialno pravo pravilno uporabljeno. Prav tako ocenjuje, da v postopku izdaje navedenih upravnih aktov prve in druge stopnje ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njihovo odpravo, razen tega pa tudi sama tožnica ni v prošnji za dodelitev BPP navedla kakršnihkoli kršitev, ki bi kazale na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da tožnica v navedeni zadevi davčne izvršbe nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu, ker je bila odločitev davčnega organa v navedeni zadevi davčne izvršbe pravilna in zakonita. Tako v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP oziroma tako imenovani kriterij razumnosti zadeve, četudi je tožnica izkazala izpolnjevanje finančnega pogoja. Na podlagi določil 24. člena ZBPP v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, saj mora prosilec za odobritev BPP izpolnjevati tako finančni kakor tudi objektivni pogoj po 24. členu ZBPP. Ker v konkretnem primeru tožnica po oceni tožene stranke objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP ni izpolnila, je njeno vlogo zavrnila na podlagi 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP.

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je navedena sporna zadeva pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Sama meni, da izpolnjuje tako finančni kakor tudi vsebinski oziroma objektivni pogoj za dodelitev BPP. V zvezi s kriterijem razumnosti zadeve tožnica navaja, da je bilo v konkretnem primeru nerazumno odločeno brez upoštevanja sklepa sodišča št. 1539/2010 in kljub temu, da tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Tožnica poudarja, da bi se tožena stranka lahko sama prepričala o ignoriranju sklepa sodišča št. In 1539/2010 s strani davčnih organov prve in druge stopnje, ker ima tožena stranka tudi sama možnost vpogleda v sezname računov pri bankah. Razen tega pa bi tožena stranka tudi pri FURS opravila poizvedbe, ali je bil navedeni sklep sodišča št. In 1539/2010 poslan tožničini banki. V zvezi z navedbo v izpodbijani odločbi, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla nobenih kršitev, ki bi kazale na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tožnica poudarja, da obrazec prošnje za BPP niti ne vsebuje posebne rubrike za tovrstne navedbe, ampak se v obrazcu zapiše le številka sklepa ali odločbe in organa, ki ga je izdal. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožnici odobri BPP.

5. Tožena stranka je po pozivu sodišču na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v danem roku predložila predmetne upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper navedeni sklep FURS v zvezi z navedeno odločbo Ministrstva za finance.

8. Zakonodajalec je z določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP opredelil namen zakona, ki ga je zasledoval z uveljavitvijo ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. To pravico je zakonodajalec v prvi vrsti zagotovil državljanom Republike Slovenije z določilom 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP v skladu s standardi, ki so glede obsega in vsebine obrazložitve upravnega akta predpisani z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v postopkih za dodelitev BPP (2. odstavek 34. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji v postopku za dodelitev BPP ugotavljajo ne le finančni položaj prosilca pač pa tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom, ki morajo biti vsi za odobritev zaprošene BPP kumulativno izpolnjeni, kar je v izpodbijani odločbi pravilno navedla tudi tožena stranka, saj zakonodajalec z določili ZBPP nikakor ne zagotavlja nikomur neomejenega dostopa do brezplačne pravne pomoči, temveč jo zagotavlja zgolj tistim prosilcem, ki izkažejo, da kumulativno izpolnjujejo prav vse predpisane zakonske pogoje, tako premoženjske oziroma finančne, kakor tudi predpisane objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero prosilec individualno uveljavlja odobritev BPP.

9. Do BPP je namreč v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZBPP upravičena le oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči in ki obenem izpolnjuje tudi vse predpisane zakonske pogoje po določilih 24. člena ZBPP, saj se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alineja 1. odstavka 24. člena ZBPP), pri čemer se skladno s 3. odstavkom 24. člena ZBPP šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, kadar je pričakovanje ali je zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

10. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje finančne oziroma premoženjske pogoje za dodelitev BPP, kar je izkazala s predloženo odločbo CSD. Sporno pa za tožnico ostaja neizpolnjevanje objektivnega pogoja oziroma kriterija razumnosti zadeve po 24. členu ZBPP, kar je tožena stranka logično prepričljivo argumentirala v obrazložitvi izpodbijane odločbe, glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz obeh predloženih upravnih odločb prve in druge stopnje. Tožnica v tožbi teh ugotovitev in argumentov tožene stranke konkretizirano ne izpodbija niti ne ponudi nobenega dokaza oziroma ne dokazuje, da bi bile nepravilne iz kakršnihkoli razlogov, temveč zgolj posplošeno navaja, da je sama 100 % prepričana v svoje izglede za uspeh.

11. Glede na povedano sodišče sodi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP oziroma kriterija razumnosti zadeve za odobritev zaprošene BPP, tožnica pa teh ugotovitev tožene stranke ni izpodbila, saj ni dokazala, da bi bile navedene ugotovitve in ocena tožene stranke nepravilne, zato je utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za dodelitev BPP, je torej pravilna odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrne. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči namreč zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja samo po sebi ne zadostuje, ampak mora biti kumulativno izpolnjen tudi objektivni oziroma vsebinski pogoj po kriterijih iz 24. člena ZBPP. Pravica do BPP se kot rečeno uresničuje na podlagi in po postopku, ki je predpisan z določili ZBPP, v skladu s katerim je tožena stranka tudi v konkretnem primeru ugotavljala izpolnjevanje pogojev za dodelitev zaprošene BPP in pri tem, glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo tudi iz listin predloženega upravnega spisa, pravilno ugotovila, da tožnica vsebinskega pogoja po določilih 24. člena ZBPP ne izpolnjuje.

12. Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.