Jedro

Izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno, da na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor o načinu vračila zgoraj omenjenega zneska in da je torej možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska. Navedeno pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Izvršljiv namreč postane le pravnomočen izrek upravne odločbe, ne pa tudi njegova obrazložitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke št. Bpp 167/2015 z dne 16. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 167/2015 z dne 22. 4. 2015 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem P 12/2014. Tožnik je v tej zadevi vtoževal odškodnino in je v zadevi delno uspel ter mu je bila na podlagi pravnomočne sodbe P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2279/2016 z dne 18. 1. 2017 prisojena odškodnina v višini 1.200,00 EUR. Tožnik je po pozivu organa, ali je dosojeno odškodnino že prejel, odgovoril, da je prejel znesek glavnice, ne pa tudi dosojenih obresti. Tožniku je bilo v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča v Krškem P 12/2014 iz naslova brezplačne pravne pomoči izplačanih skupno 1.688,66 EUR. Glede na odločitev o stroških v navedeni zadevi Okrajnega sodišča v Krškem je moral toženec A.A. povrniti v korist proračuna Republike Slovenije znesek 302,02 EUR. Ker je bil iz sredstev brezplačne pravne pomoči izplačan znesek 1.688,66 EUR, je tožnik, skladno z določbo 48. člena ZBPP, dolžan povrniti znesek 1.200,00 EUR, kolikor mu je bilo dosojeno s sodbo in izplačano s strani toženca. Na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta pisni dogovor o načinu vračila zgoraj na navedenega zneska, tako da je možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska.

3. Tožnik se s sklepom toženke ne strinja. Navaja, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in tudi zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Res je bilo odločeno, da mora prvotoženec A.A. tožniku plačati znesek 1.200,00 EUR z obrestmi, vendar pa je tožena stranka ob tem spregledala, da je Okrajno sodišče v Krškem s sodbo P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 v 4. točki izreka odločilo tudi, da mora tudi tožnik prvotožencu A.A. plačati 290,78 EUR, kar pomeni, da je prišlo do medsebojnega pobota denarnih terjatev, tako da je glavnica po pobotu znašala 927,70 EUR in ne 1.200,00 EUR. Prav tako je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem P 12/2014 z dne 25. 10. 2017 v 4. točki izreka sklepa odločeno, da mora tožnik v korist proračuna Republike Slovenije plačati znesek 136,77 EUR, zaradi česar bi morala tožena stranka upoštevati tudi ta znesek, kar pa se ni zgodilo. Tožnik je na podlagi že citirane sodbe Okrajnega sodišča v Krškem z dne 10. 5. 2016 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2279/2016 z dne 8. 1. 2017 moral drugotožencu v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Krškem I 266/2017 plačati tudi razsojene stroške postopka in ostale pripadke, tako da je plačal znesek 572,98 EUR in bi se tudi plačilo tega zneska moralo upoštevati pri odločanju o vračilih stroškov toženi stranki iz naslova brezplačne pravne pomoči, kar pa se tudi ni zgodilo. Tožnik je po opravljenem pobotu na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26. 2. 2018 in sklepa Okrajnega sodišča v Krškem z dne 25. 10. 2017 tudi plačal znesek 396,35 EUR kot izhaja iz priloženega potrdila B. d.d. z dne 15. 3. 2018. Tožnik opozarja, da se njegov materialni položaj s sprejemom delnega plačila v pravdni zadevi ni spremenil v tolikšni meri, da bi to lahko vplivalo na utemeljenost vračila stroškov, izplačanih v postopku Bpp 167/2015, kajti tudi s sprejemom delnega plačila odškodnine je njegovo socialno stanje in stanje njegove družine takšno, da ne utemeljuje vračila stroškov izplačane brezplačne pravne pomoči. Da je prišlo med tožnikom in prvotožencem do pobota, izkazuje tožnik s tem, da pri vložitvi svojega predloga za izvršbo v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Krškem I 183/2017 od prvotoženca izterjuje le glavnico v višini 927,70 EUR s pripadki. Tožnik tudi opozarja, da v izreku odločbe Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 167/2015 z dne 22. 4. 2015, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bilo navedeno, da bo v primeru pridobitve premoženja v navedeni pravdni zadevi, moral toženi stranki povrniti kakršnekoli stroške, izplačane iz brezplačne pravne pomoči. Tožnik je vse dohodke, ki jih je v pravdni zadevi P 12/2014 Okrožnega sodišča v Krškem prejel, že porabil za poplačilo stroškov in nima nobenih drugih denarnih sredstev, da bi z njimi poravnal še kakršnekoli stroške, sploh pa nima zneska 1.200,00 EUR. Prejema skromno mesečno plačo, s katero mora preživljati še svojo nezaposleno in invalidno zakonsko partnerico C.C. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, medtem ko na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožnik v tožbi.

6. V drugem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določeno, da če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Po določbi prvega odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

7. Sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno (v zadnjem odstavku obrazložitve), da na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor o načinu vračila zgoraj omenjenega zneska in da je torej možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska. Navedeno pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Izvršljiv namreč postane le pravnomočen izrek upravne odločbe, ne pa tudi njegova obrazložitev.

8. Ker je v obravnavani zadevi izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, je tožena stranka s tem bistveno kršila pravila postopka po 3. točki 237. člena ZUP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je sodišče že iz navedenega razloga moralo tožbi ugoditi, se ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene nepravilnosti odpraviti.

9. Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki ni zavezanec za DDV.